Amfibol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Amfibol (edenit) iz Bancrofta, Hastings County, Ontario, Kanada;
velikost vzorca: 2,2 × 1,9 × 1,1 cm
Struktura amfibolov: dvojna veriga tetraedrov SiO4

Amfiboli so pomembna skupina kamninotvornih, običajno temno obarvanih inosilikatnih mineralov. Zgrajeni so iz dvojnih verig tetraedrov SiO4, ki so med seboj povezani preko oglišč. Njihova splošna formula je A(0-1)B2C5T8O22Y2, pri čemer je:

  • A = Na+, K+ ali nič
  • B = Na+, Li+, Ca2+, Mn2+, Fe2+, Mg2+
  • C = Mg2+, Fe2+, Mn2+, Al3+, Fe3+, Ti4+
  • T = Si4+, Al3+
  • Y = OH-, F-, Cl-

Splošna formula dvojne silikatne verige je RSi4O11.

Mineralogija[uredi | uredi kodo]

Amfiboli kristalizirajo v monoklinskem in ortorombskem kristalnem sistemu. Po kemijskih lastnostih in splošnih značilnostih so podobni piroksenom. Od njih se razlikujejo predvsem po tem, da vsebujejo esencialni hidroksil (OH) ali halogen (F, Cl) in da je njihova osnovna struktura dvojna veriga tetraedrov SiO4, medtem ko ima osnovna struktura piroksenov enojno verigo. Najbolj vidna razlika med njimi je razkolnost: amfiboli imajo poševne razkolne ravnine s kotom približno 120º, medtem ko je pri piroksenih kot približno 90º. Amfiboli imajo tudi manjšo gostoto od ustreznih piroksenov. Pri optičnih lastnostih je za mnoge amfibole značilen močan pleohroizem in manjši kot ekstinkcije na simetrijski ravnini. Amfiboli so osnovno gradniki amfibolitov.

Amfiboli v kamninah[uredi | uredi kodo]

Amfiboli so minerali magmatskega ali metamorfnega izvora. V prvem primeru se pojavljajo kot sestavine (rogovača) magmatskih kamnin, na primer granita, diorita, andezita in drugih. Sestavina naravnih amfibolov je včasih tudi kalcij.[1] Med amfiboli metamorfnega porekla so takšni, ki so se s kontaktnim metamorfizmom razvili v apnencih (tremolit) in takšni, ki so nastali s pretvorbami drugih feromagnezijevih mineralov (rogovača). Psevdomorfi amfibola so poznani kot aktinoliti.

Zgodovina in etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime amfibol, ki je nastalo iz grške besede αμφιβολος [amfibolos] in pomeni dvoumen ali nejasen, je prvi uoprabil René Just Haüy za tremolit, aktinolit, turmalin in rogovačo. Z imenom je hotel nakazati njhovo raznolikost v sestavi in videzu. Poleg omenjenih mineralov obstojajo tudi številne pomembne podvrste in različki, ki so razvrščeni v dva niza in so prikazani v naslednji preglednici.

Minerali[uredi | uredi kodo]

Kemijske formule[uredi | uredi kodo]

Ortorombski niz

  • antofilit (Mg,Fe)7Si8O22(OH)2
  • holmkvistit Li2Mg3Al2Si8O22(OH)2

Monoklinski niz

  • tremolit Ca2Mg5Si8O22(OH)2
  • aktinolit Ca2(Mg,Fe)5Si8O22(OH)2
  • kamingtonit Fe2Mg5Si8O22(OH)2
  • grunerit Fe7Si8O22(OH)2
  • rogovača Ca2(Mg,Fe,Al)5(Al,Si)8O22(OH)2
  • glavkofan Na2(Mg,Fe)3Al2Si8O22(OH)2
  • riberkit (ali krokiodolit) Na2Fe2+3Fe3+2Si8O22(OH)2
  • arfverdsonit Na3Fe2+4Fe3+Si8O22(OH)2
  • rihterit Na2Ca(Mg,Fe)5Si8O22(OH)2
  • pargazit NaCa2Mg3Fe2+Si6Al3O22(OH)2
  • vinčit (CaNa)Mg4(Al,Fe3+)Si8O22(OH)2

Opis[uredi | uredi kodo]

Amfiboli imajo zaradi zelo različne kemijske sestave zelo različne lastnosti in splošni videz.

Antofilit z nahajališča Konsberg (Norveška) in nekaterih drugih nahajališč je običajno rjavkasta, vlaknata ali lamelasta masa, ki se skupaj z rogovačo pojavlja v sljudnih skrilavcih. Sorodne aluminozne vrste so poznane kot gedrit, temno zelen različek iz Rusije, ki vsebuje nekaj železa, pa kot kuferit.

Rogovača je pomembna sestavina mnogih magmatskih kamnin in amfibolitov, ki so nastali z metamorfizmom bazalta.

Aktinolit je pomemben in pogost pripadnik niza monoklinskih amfibolov, ki tvori žarkaste skupine igličastih kristalov svetlo zelene ali sivkasto zelene barve. Pogosto se pojavlja v zelenih skrilavcih. Njegovo ime je sestavljenka iz grških besed ακτις [aktis] – žarek in λιθος [lithos] – kamen.

Glavkofan, krocidolit, riberkit in arfvedsonit tvorijo nekoliko drugačno skupino alkalnih amfibolov. Prva dva pripadnika sta modra vlaknata minerala. Glavkofan se pojavlja v modrih skrilavcih, krocidolit (modri azbest) pa v železovi rudi. Oba sta nastala v dinamo-metamorfskih procesih. Zadnja dva pripadnika sta temno zelena minerala, ki se pojavljata kot izvirni sestavini magmatskih kamnin, bogatih z natrijem, na primer v nefelinskem sienitu in fonolitu.

Pargazit je redek, z magnezijem bogat amfibol z bistvenim elemetom natrijem, ki se običajno pojavlja v ultramafičnih kamninah. Pojavlja se tudi v redkih ksenolitih Zemljinega plašča, ki jih je s seboj prinesel kimberlit.

Pargazit je trd, gost, črn in po navadi idiomorfen mineral z rdeče rjavim pleohroizmom v petrografski tanki rezini.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ C. Michael Hogan. 2010. Calcium. eds. A.Jorgensen, C. Cleveland. Encyclopedia of Earth. National Council for Science and the Environment.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • C.S. Hurlbut in C. Klein. 1985. Manual of Mineralogy, 20. izdaja, John Wiley and Sons, New York ISBN 0-471-80580-7
  • B. E. Leake in sodelavci (1997): Nomenclature of amphiboles: report of the Subcommittee on Amphiboles of the International Mineralogical Association, Commission on New Minerals and Mineral Names. The Canadian Mineralogist, 35, str. 219-246.
  • B. E. Leake in sodelavci (2003): Nomenclature of amphiboles: additions and revisions to the International Mineralogical Association’s 1997 recommendations. The Canadian Mineralogist, 41, str. 1355–1362.
  • Burke, E.A.J., Leake, B.E.: Named Amphiboles: A new category of amphiboles recognized by the international mineralogical association (IMA), and the proper order of prefixes to be used in amphibole names. The Canadian Mineralogist, 42, str. 1881–1883.
  • Oberti, R in sodelavci (2008): Potassic-aluminotaramite form Sierra de los Filabres, Spain; European Journal of Mneralogy, 20, str. 1005-1010.
  • Paul Ramdohr, Hugo Strunz: Lehrbuch der Mineralogie, 16. izdaja, Ferdinand Enke Verlag (1978), ISBN 3-432-82986-8
  • Edition Dörfler: Mineralien Enzyklopädie, Nebel Verlag, ISBN 3-89555-076-0
  • Heinrich Harrer: Ich komme aus der Steinzeit. Ullstein, Frankfurt/Main 1963, ISBN 3-524-00331-1