Hemimorfit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Hemimorfit

Hemimorfit iz Mapimija, Durango, Mehika
Splošno
Kategorija VIII. razred – Silikati,
podrazred: otočni silikati (sorosilikati)
Kemijska formula Zn4Si2O7(OH)2 • H2O
Strunzova klasifikacija 09.BD.10
Klasifikacija DANA 56.01.02.01
Kristalna simetrija Ortorombska piramidna (mm2),
prostorska skupina: Imm2
Osnovna celica a = 8,367(5) Å, b = 10,73Å,
c = 5,155(3) Å, Z = 2, V = 459,36 Å3
Lastnosti
Molekulska masa 481,76 g/mol
Barva Bela, modra, zelenkasta
Kristalni habit Mamilaren, stalaktitski, masiven
Kristalni sistem Ortorombski
Dvojčičenje Redko na {001}
Razkolnost Popolna na {110}, slaba na {101}, redka na {001}
Lom Neraven do školjkast
Žilavost Krhek
Trdota 4,5 - 5
Sijaj Steklast, diamanten, redko tudi svilnat
Barva črte Bela
Prozornost Prozoren do prosojen
Gostota 3,4 – 3,5 g/cm3,
izračunana: 3,48 g/cm3
Optične lastnosti Dvoosen (+)
Lomni količnik nα = 1,614, nβ = 1,617, nγ = 1,636
Dvolomnost δ = 0,022
Kot 2V Izmerjen: 46°, izračunan: 44°
Disperzija Ne
Ultravijolična fluorescenca Kratkovalovna UV: zelena,
dolgovalovna UV: rožnata
Topnost Topen v kislinah
Najpogostejše nečistoče Cu, Fe
Sklici [1][2][3][4]
Glavne vrste
Druga imena Kalamin, galmej, cinkov silikat
Domača imena Cinkova kremenova ruda, cinkovo steklo, kremenov kalavec, kremenova kalamina

Hemimorfit je cinkov silikatni mineral s kemijsko formulo Zn4Si2O7(OH)2•H2O, ki se je skupaj s smitsonitom od nekdaj kopal v zgornjih slojih cinkovih in svinčevih rudišč. Za hemimorfit in smitsonit se je dolgo časa domnevalo, da gre za isti mineral, ki so ga imenovali kalamina. V drugi polovici 18. stoletja so ugotovili, da gre za različna minerala, od katerih je eden cinkov karbonat drugi pa silikat. Silikat (hemimorfit) je redkeši od karbonata (smitsonit).

Ime je dobil po hemimorfnem razvoju njegovih kristalov. Pojav je redek in pomeni, da kristali nimajo prečne ravnine simetrije in središča simetrije in so zgrajeni iz oblik, ki pripadajo samo enemu koncu simetrijske osi.[5] Hemimorfit najpogosteje tvori kristalinične skorje in plasti, lahko pa je tudi masiven, zrnat, zaobljen in grozdičast, koncentrično žarkast, igličast, vlaknat ali stalaktitski. Nekateri primerki v kratkovalovni UV svetlobi (253,7 nm) močno zeleno, v dolgovalovni UV svetlobi pa šibko rožnato fluorescirajo.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Hemimorfit se najpogosteje pojavlja kot oskidacijski produkt zgornjih slojev sfaleritskih rudišč. Spremljajo ga drugi sekundarni minerali, ki tvorijo tako imenovani železov klobuk.[6] Hemimorfit je pomembna cinkova ruda, ker vsebuje do 54,2% cinka.

Pomembnejša rudišča metamorfita so na belgijsko-nemški meji (Vieille Montagne v Belgiji in Aachen v Nemčiji), v gornji Šleziji (Poljska), Pensilvaniji, Missouriju, Montani, Koloradu in Novi Mehiki (ZDA), na večih mestih v severni Afriki in drugod.

V Sloveniji so hemimorfit našli v Mežici.[4]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Handbook of Mineralogy
  2. ^ Webmineral
  3. ^ Mindat.org
  4. ^ 4,0 4,1 Vidrih, R., Mikuž, V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0184-9
  5. ^ Hemimorphic. Dictionary of Mining, Mineral, and Related Terms http://www.maden.hacettepe.edu.tr/dmmrt/ Pridobljeno 17. februarja 2011.
  6. ^ Der Freiberger Bergbau - Technische Denkmale und Geschichte, Wächtler/Wagenbreth et. al, 2. izdaja, Leipzig 1988. ISBN 3-342-00117-8.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis, 1985, Manual of Mineralogy, 20. izdaja. ISBN 0-471-80580-7.
  • Boni, M., Gilg, H.A., Aversa, G. in Balassone, G., 2003, The "Calamine" of southwest Sardinia: Geology, mineralogy, and stable isotope geochemistry of supergene Zn mineralization: Economic Geology, 98, str. 731-748.
  • Reynolds, N.A., Chisnall, T.W., Kaewsang, K., Keesaneyabutr, C. in Taksavasu, T., 2003, The Padaeng supergene nonsulfide zinc deposit, Mae Sod, Thailand: Economic Geology, 98, str. 773-785.