Aktinolit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Aktinolit

Aktinolit
Splošno
Kategorija VIII. razred – Silikati,
podrazred: silikati z dvojnimi nitmi (inosilikati),
amfibolska skupina
Kemijska formula Ca2(Mg,Fe)5Si8O22(OH)2
Strunzova klasifikacija 09.DE.10
Klasifikacija DANA 66.01.03a.02
Kristalna simetrija Monoklinska prizmatična (2/m),
prostorska skupina: C 2/m
Osnovna celica a = 9,84 Å, b = 18,1 Å, c = 5,28 Å,
Z = 2, β = 104,7°, V = 909,61 Å3
Lastnosti
Molekulska masa 853,16 g/mol
Barva Zelena, zeleno črna, sivo zelena, črna
Kristalni habit Lističast, vlaknat, radialno žarkast
Razkolnost Popolna na {110} in {110}
Lom Razcepljen
Trdota 5,5
Sijaj Steklast
Barva črte Bela
Prozornost Prosojen do prozoren
Gostota 2,98 – 3,10 g/cm3,
povprečna: 3,4 g/cm3,
izračunana: 3,11 g/cm3
Optične lastnosti Dvoosen (-)
Lomni količnik nα = 1,613 – 1,628,
nβ = 1,627 – 1,644,,
nγ = 1,638 – 1,655
Dvolomnost δ = 0,025 – 0,027
Pleohroizem x: zelo bledo zelen, brezvarven, bledo rjav ali svetlo zelen
y: zelenkasto rumen, bledo rumeno zelen, bledo rjav ali modrikasto zelen
z: bledo zelen, zelen, temno zelen ali bledo modrikasto zelen
Kot 2V Izračunan: 78º - 82º,
izmerjen: 84 º - 73º
Disperzija r < v
Ultravijolična fluorescenca Ne
Sklici

[1]

[2][3][4]
Glavne vrste
Druga imena Bisolit, heksagonit (Mn), gorsko usnje, nefritski žad, smaragdit (smaragdno zelen)

Aktinolit (iz grškega ἀκτίς (áktis) – žarek ali snop žarkov in λίθος (lithos) – kamen)[5] je silikatni mineral s kemijsko formulo Ca2(Mg,Fe)5Si8O22(OH)2.

Mineralogija[uredi | uredi kodo]

Aktinolit je vmesni člen v nizu trdnih raztopin med z magnezijem bogatim tremolitom (Ca2Mg5Si8O22(OH)2) in z železom bogatim feroaktinolitom (Ca2Fe5Si8O22(OH)2). Magnezijevi in železovi ioni se lahko v kristalni strukturi neovirano izmenjujejo. Azbestozni aktinolit se podobno kot tremolit obravnava kot azbest.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Aktinolit se običajno nahaja v metamorfnih kamninah, na primer v kontaktnih avreolah, ki obdajajo ohlajene globočnine. Nastaja tudi kot produkt metamorfizma z magnezijem bogatih apnencev.

Staro ime minerala, uralit, se je včasih uporabljalo za produkt preperevanja predvsem piroksena v zmes, ki je vsebovala večinoma aktinolit. Metamorfne gabrovske in diabazovske kamnine, ki se omenjajo kot epidiorit, vsebujejo precejšnje količine uralitskih preperenin.

Glavna nahajališča prozornega aktinolita, ki je primeren za izdelavo nakita, so na Tajvanu in v Kanadi. Druga pomembnejša nahajališča so na Madagaskarju, v Tanzaniji in ZDA. V Sloveniji so aktinolit (smaragdit) našli v Savinjskih Alpah.[6]

Varnost[uredi | uredi kodo]

Nekatere vrste azbestov, ki so nastale iz vlaknatega aktinolita, imajo tako majhna vlakna, da lahko prodrejo v pljuča in poškodujejo avreole.

Draguljarstvo[uredi | uredi kodo]

Nekatere vrste aktinolita se uporabljajo kot poldragi kamni. Eden od njih je nefrit, ki je ena od vrst žada. Druga vrsta je žadeit, ki je različek piroksena.[2] Eden od poldragih kamnov je aktinolitsko mačje oko, ki je prosojno do neprozorno in zelene do zeleno rumene barve. Ta poldragi kamen so včasih napačno imenovali žadovo mačje oko.[2] Prozorni aktinolit je redek in se brusi za zbiralce dragih kamnov.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/actinolite.pdf Mineral Handbook
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 (Gia), Gemological. Gem Reference Guide. City: Gemological Institute of America (GIA), 1988. ISBN 0-87311-019-6
  3. ^ Mindat.org http://www.mindat.org/min-18.html
  4. ^ Actinolite Mineral Data http://www.webmineral.com/data/Actinolite.shtml
  5. ^ Actinolite at Webmineral.org
  6. ^ Vidrih, R., Mikuž, V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0184-9.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Stefan Weiß: Das große Lapis Mineralienverzeichnis. 4. izdaja. Christian Weise Verlag., München 2002, ISBN 3-921656-17-6.
  • Petr Korbel, Milan Novák: Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag., Eggolsheim 2002, ISBN 3-89555-076-0.