Gabro

Gabro (Rock Creek Canyon, vzhodna Sierra Nevada, Kalifornija, ZDA)

Povečana slika zgornjega vzorca

Gabro kot ksenolit v granitu

Glavni greben gorovja Cuillin, Isle of Skye, Škotska, zgrajen iz gabra

Gabro je temna, grobo zrnata intrutzivna mafična magmatska kamnina, ki je sestavljena večinoma iz bazičnih plagioklazov in monoklinskih piroksenov (klinopiroksen). Bazični plagioklaz je lahko labradorit ali bitovnit, včasih tudi anortit. Kamnina je zeleno sive, temno zelene, zelene, včasih tudi črne barve.

Gabro je tipična kamnina srednje stopnje frakcioniranja bazaltnih magm, zato se najpogosteje pojavlja v obliki slojevitih intruzij, debelejših diferenciranih silov in manjših intruzij.

Večina oceanske skorje je zgrajena iz gabra, ki je nastal z bazaltnim magmatizmom na srednjeoceanskih grebenih.

Ime gabro (gabbro) je nastalo iz imena enega od njegovih nahajališč v Toskani. Naziv, ki dobesedno pomeni gladek ali raven, so prvi uporabljali kamnoseki v Firencah, v petrografijo pa ga je uvedel nemški geolog Christian Leopold von Buch leta 1810.

Petrologija

Gabro je gosta kamnina, ki vsebuje piroksen, plagioklaz, amfibol in olivin. Gabro z veliko vsebnostjo olivina je olivinski gabro.

Piroksen je večinoma klinopiroksen, ki lahko vsebuje tudi manjše količine ortopiroksena. Če je vsebnost ortopiroksena bistveno večja od vsebnosti klinopiroksena, je kamnina norit. Poznani so tudi kremenasti gabri, ki so nastali verjetno iz mamg, prenasičenih s silicijevim dioksidom. Eseksiti so gabri, ki so nastali iz magm, podnasičenih s silicijevim dioksidom. Takšen je na primer mineral nefelin. Gabri vsebujejo tudi majhne količine (nekaj odstotkov) železovih titanovih oksidov, na primer magnetita, ilmenita in ulvospinela.

Gabro je na splošno grobo zrnat z velikostjo kristalov 1 mm ali več, lahko pa je tudi zelo grobo zrnat. Fino zrnata različica gabra je diabaz.

Gabro ima običajno ekvigranularno teksturo. Pojavlja se tudi porfiritna tekstura, posebno če so oikokristali ortoklaza zrasli pred minerali osnovne mase.

Čizlakit

Čizlakit je različek gabra iz kamnolomov pri Cezlaku na Pohorju, ki ima nekoliko specifično mineralno sestavo. Vsebuje rogovačo, piroksen-diopsid, bazične plagioklaze in nekaj kremena in olivina.

Najajališča

Gabro je lahko enolična masivna intruzija, ki je nastala z in situ kristalizacijo piroksena in plagioklaza, ali kumulat v slojasti intruziji, ki je nastal z vsedanjem piroksena in plagioklaza. Kumulatni gabri se bolj pravilno imenujejo piroksensko-plagioklazni ortokumulati.

Gabro je bistven sestavni del oceanske skorje in se nahaja v mnogih ofiolitnih kompleksih. Dolgi pasovi intruzij gabra so značilni za robove oceanskih brazd, kjer so vrinjeni v njihove stene.

Največji masiv gabra s površino 6100 km² je v Minnesoti (ZDA). Nahaja se tudi v Kanadi, Baltskem ščitu v Skandinaviji, na polotoku Kola in Uralu (Ruska federacija), Ukrajini, Zakavkazju, Škotski in Franciji.

Uporaba

Gabro pogosto vsebuje precejšnje količine kroma, niklja, kobalta, zlata, platine in bakrovih sulfidov.

Nekatere vrste gabra s trgovskim imenom črni granit se uporabljajo za oblaganje fasad in tal in za nagrobne plošče.

Viri

• Karlfriedrich Fuchs: Natursteine aus aller Welt; entdecken, bestimmen, anwenden. S. X, Callwey, München 1997.
• Walter Maresch, Olaf Medenbach: Gesteine. Mosaik Verlag, München 1987, ISBN 3-576-10699-5.