Rubin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rubin

Kristal rubina
Splošno
Kategorija IV. Oksidi in hidroksidi
Kemijska formula Aluminijev oksid s primesmi kroma, Al2O3:Cr
Lastnosti
Barva Rdeča, rjavkasto rdeča, škrlatno rdeča ali rožnato rdeča
Kristalni habit Odvisen od nahajališča; zaključene ploščate heksagonalne prizme
Kristalni sistem Trigonalni (heksagonalno skalenoedrični), oznaka (3 2/m), prostorska skupina R-3c
Razkolnost Brez razkola
Lom Neraven ali školjkast
Trdota 9,0
Sijaj Steklast
Barva črte Bela
Prozornost Prozoren
Specifična teža 4,0
Lomni količnik nω=1,768 - 1,772 nε=1,760 - 1,763
Dvolomnost 0,008
Pleohroizem Oranžno rdeč, škrlatno rdeč
Ultravijolična fluorescenca Rdeča
Tališče 2044 °C
Topnost Netopen
Glavne vrste
Safir vse barve razen rdeče
Korund različne barve
Smaragd različne barve, najpogosteje zelena
Neobdelan rubin iz Myanmarja

Rubin je izjemno redek in zelo cenjen dragi kamen. Je različek korunda, največkrat pa se pojavlja v škrlatni ali svetlo rožnato rdeči barvi, od koder izvira tudi njegovo ime. To namreč izhaja iz latinske besede ruber, ki pomeni rdeče. Ta mineral je po trdoti takoj za diamantom in dosega vrednost 9,0 na Mohsovi lestvici.

Rubini običajno tvorijo kristale v obliki šeststrane prizme. Zelo redki so zvezdasti rubini, ki imajo v določenem preseku zvezdast vzorec in prelivajo barve. Najpomembnejša nahajališča rubinov so Myanmar, Šrilanka in Tajska, pojavljajo pa se tudi v ZDA, Avstraliji, Grenlandiji in ponekod v Afriki.

Najbolj cenjeni so rubini, ki jim zaradi svoje barve pravijo golobja kri in jih je moč najti samo v Myanmarju.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]