Rubin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rubin
Kristal rubina
Splošno
KategorijaIV. Oksidi in hidroksidi
Kemijska formulaAluminijev oksid s primesmi kroma, Al2O3:Cr
Lastnosti
BarvaRdeča, rjavkasto rdeča, škrlatno rdeča ali rožnato rdeča
Kristalni habitOdvisen od nahajališča; zaključene ploščate heksagonalne prizme
Kristalni sistemTrigonalni (heksagonalno skalenoedrični), oznaka (3 2/m), prostorska skupina R-3c
RazkolnostBrez razkola
LomNeraven ali školjkast
Trdota9,0
SijajSteklast
Barva črteBela
ProzornostProzoren
Specifična teža4,0
Lomni količniknω=1,768 - 1,772 nε=1,760 - 1,763
Dvolomnost0,008
PleohroizemOranžno rdeč, škrlatno rdeč
Ultravijolična fluorescencaRdeča
Tališče2044 °C
TopnostNetopen
Glavne vrste
Safirvse barve razen rdeče
Korundrazlične barve
Smaragdrazlične barve, najpogosteje zelena
Neobdelan rubin iz Mjanmarja

Rubin je izjemno redek in zelo cenjen dragi kamen. Je različek korunda, največkrat pa se pojavlja v škrlatni ali svetlo rožnato rdeči barvi, od koder izvira tudi njegovo ime. To namreč izhaja iz latinske besede ruber, ki pomeni rdeče. Ta mineral je po trdoti takoj za diamantom in dosega vrednost 9,0 na Mohsovi lestvici.

Rubini običajno tvorijo kristale v obliki šeststrane prizme. Zelo redki so zvezdasti rubini, ki imajo v določenem preseku zvezdast vzorec in prelivajo barve. Najpomembnejša nahajališča rubinov so Mjanmar, Šrilanka in Tajska, pojavljajo pa se tudi v ZDA, Avstraliji, Grenlandiji in ponekod v Afriki.

Najbolj cenjeni so rubini, ki jim zaradi svoje barve pravijo golobja kri in jih je moč najti samo v Mjanmarju.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]