Akantit
| Akantit | |
|---|---|
 Akantit | |
| Splošno | |
| Kategorija | II - razred - Sulfidi |
| Kemijska formula | Ag2S |
| Strunzova klasifikacija | 02.BA.30a |
| Klasifikacija DANA | 02.04.01.01 |
| Kristalna simetrija | Monoklinska 2/m, prostorska skupina P 21/n |
| Osnovna celica | a = 4,229 Å, b = 6,931 Å, c = 7,862 Å; β = 99,61°, Z = 4 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 247,80 g/mol |
| Barva | Svinčeno siva, siva, črna |
| Kristalni habit | Razvejan,kockast,skeleten |
| Kristalni sistem | Monoklinski |
| Dvojčičenje | Polisintetsko na {111}, ki je zaradi inverzije lahko zelo kompleksno, kontaktno na {101} |
| Razkolnost | Nerazločna |
| Lom | Neraven |
| Žilavost | Rezljiv |
| Trdota | 2,0 – 2,5 |
| Sijaj | Kovinski |
| Barva črte | Bleščeče črna |
| Prozornost | Neprozoren |
| Gostota | 7,2 – 7,4 g/cm3, povprečno: 7,3 g/cm3 |
| Pleohroizem | Šibek |
| Ultravijolična fluorescenca | Ne fluorescira |
| Sklici | [1][2][3][4] |
Akantit je monoklinska oblika srebrovega sulfida Ag2S, ki je stabilna pri temperaturah pod 173 °C. Nad to temperaturo je stabilen argentit, ki kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu.[1][4]
Akantit je bil prvič opisan leta 1855 na nahajališču Jáchymov (Krušné Hory, zahodna Češka). Njegovo ime je nastalo iz grške besede άκανθα [akantha], ki pomeni trn ali bodica in opisuje obliko njegovih kristalov.[2][3][4]
Nahajališča[uredi | uredi kodo]
Akantit se običajno pojavlja v zmerno nizkotemperaturnih hidrotermalnih žilah in conah supergene obogatitve, pogosto skupaj s samorodnim srebrom, pirargiritom, prustitom, polibazitom, stefanitom, aguilaritom, galenitom, halkopiritom, sfaleritom, kalcitom in kremenom.[1]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Handbook of Mineralogy
- ↑ 2,0 2,1 Mindat.org
- ↑ 3,0 3,1 Webmineral data
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.