Avripigment

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Avripigment

Avripigment
Splošno
Kategorija II. razred - Sulfidi
Kemijska formula As2S3
Strunzova klasifikacija 2/F.02-70
Klasifikacija DANA 02.11.01.01
Kristalna simetrija Monoklinska 2/m,
prostorska skupina P 21/n
Osnovna celica a = 11,475(5) Å,
b = 9,577(4) Å,
c = 4,256(2) Å,
β = 90,45(5)°,
Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa 246,04 g/mol
Barva Citronsko rumena do zlata ali rjavkasto rumena
Kristalni habit Običajno je v listnatih stolpičastih ali vlaknatih skupkih, lahko tudi ledvičast, grozdičast, zrnat ali prašnat, redkokdaj prizmatičen
Kristalni sistem Monoklinski
Dvojčičenje Na {100}
Razkolnost Popolna na {010}, nepopolna na {100};
Žilavost Lahko se reže
Trdota 1,5 - 2
Sijaj Smolast, na razkolih bisern
Barva črte Bledo citronsko rumena
Prozornost Prozoren do prosojen
Specifična teža 3,49
Gostota 3,49-3,56 g/cm3,
povprečna: 3,52 g/cm3,
izračunana: 3,48 g/cm3
Optične lastnosti Dvoosen (-)
Dvolomnost nα = 2,400, nβ = 2,810,
nγ = 3,020
Pleohroizem V odbiti svetlobi močan, bel do svetlo siv z rdečkastim nadihom, v prepuščeni svetlobi rumen do zeleno rumen
Kot 2V Izmerjen: 30°do 76°, izračunan: 62°
Disperzija Močna, r > v
Ultravijolična fluorescenca Ne fluorescira
Tališče 300 - 325 °C
Najpogostejše nečistoče Hg,Ge,Sb
Toksičnost Zelo toksičen
Sklici [1][2][3]

Avripigment, arzenova svetlica ali arzenovo žveplo je arzenov sulfidni mineral s kemijsko formulo As2S3). Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu z osnovno celico As4S6 in razvije predvsem listnate in vlaknate skupke, redko tudi majhne prizmatične ali psevdombične kristale citronsko rumene do bronasto rumene barve. Avripigment se je kljub toksičnosti uporabljal kot pigment v slikarstvu.

Njegovo ime je sestavljeno iz latinskih besed aurumzlato in pigmentumpigment in se nanaša na njegovo barvo.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Avripigment je bil v Rimskem cesarstvu pomembno trgovsko blago, na Kitajskem pa se je kljub temu, da je strupen, uporabljal v medicini. Uporabljal se je tudi kot strup za muhe in zastrupljanje puščic. Zaradi svoje značilne barve je bil priljubljen med alkimisti tako v Evropi kot na Kitajskem, ki so iskali postopke za izdelavo zlata. Avripigmant je je bil vse do 19. stoletja eden redkih svetlo rumenih pigmentov, zato se je več stoletij uporabljal kot pigment za slikarske barve in pečatni vosek. Njegova uporaba je bila problematična, ker je zelo strupen in nezdružljiv z nekaterimi drugimi pigmenti, na primer s svinčevimi oksidi, bakrovimi pigmenti in azuritom. Po odkritju kadmijevih pigmentov in sintetskih barvil se je njegova uporaba povsem opustila.

V sodobnem času se uporablja za izdelavo leč, ki prepuščajo infrardečo svetlobo, polprevodnikov, fotoprevodnikov, kot pigment in v pirotehniki. V zmesi z dvemi deli gašenega apna (Ca(OH)2) se v podeželskih predelih Indije še vedno uprablja kot depilator, v usnjarstvu pa za odstranjevanje dlake s surovih kož.

Kristalna struktura[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Renato Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Lajubljana (2002), str. 45.
  • Petr Korbel, Milan Novák: Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag GmbH, Eggolsheim 2002, ISBN 3-89555-076-0, str. 64.
  • Martin Okrusch, Siegfried Matthes: Mineralogie: Eine Einführung in die spezielle Mineralogie, Petrologie und Lagerstättenkunde. 7. izdaja. Springer Verlag, Berlin, Heidelberg, New York 2005, ISBN 3-540-23812-3, str. 42.
  • Paul Ramdohr, Hugo Strunz: Klockmanns Lehrbuch der Mineralogie. 16. izdaja. Ferdinand Enke Verlag, 1978, ISBN 3-432-82986-8, str. 483.
  • Walter Schumann: Der neue BLV Steine- und Mineralienführer. 6. izdaja. BLV Verlags GmbH, München 2002, ISBN 3-405-16441-9.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]