Deskloizit
| Deskloizit | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | VII. razred - Fosfati, arzenati in vanadati |
| Kemijska formula | (Pb,Zn)2VO4OH |
| Strunzova klasifikacija | 08.BH.40 |
| Klasifikacija DANA | 41.05.02.01 |
| Kristalna simetrija | Ortorombska dipiramidna (2/m 2/m 2/m), prostorska skupina: Pnam |
| Osnovna celica | a = 7,593 Å, b = 6,057 Å, c = 9,416 Å, Z = 4, V = 436,45 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 404,54 g/mol |
| Barva | Rjavkasto rdeča, rdeče oranžna, rdečkasto do črno rjava, skoraj črna |
| Kristalni habit | Conirani ploščati kristali, inkrustacije, pernati skupki |
| Kristalni sistem | Ortorombski |
| Razkolnost | Brez razkolnosti |
| Lom | Nepravilen, podškoljkast |
| Žilavost | Krhek |
| Trdota | 3 – 3,5 |
| Sijaj | Masten, oljnat |
| Barva črte | Oranžna do rjavkasto zelena |
| Prozornost | Prozoren do neprozoren |
| Gostota | Izračunana: 6,16 g/cm3, izmerjena: 6,2 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 2,185, nβ = 2,265, nγ = 2,350 |
| Dvolomnost | δ = 0,165 |
| Pleohroizem | Viden |
| Kot 2V | Izračunan: 88°, izmerjen: 85° - 90° |
| Disperzija | Relativno močna r > v, redkeje r < vm |
| Najpogostejše nečistoče | Cu |
| Sklici | [1][2][3][4] |
| Glavne vrste | |
| Domača imena | Bakrov vanadat, ramirit, svinčevo-cinkov vanadat, tritoklorit |
Deskloizit je redek mineral svinčev cinkov vanadat s kemijsko formulo (Pb,Zn)2(OH)VO4, ki kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu in je izomorf z olivenitom.
Mineral je temno češnjevo rdeče do rjave do črne barve. Kristali so prozorni ali neprozorni z mastnim sijajem. Barva črte je oranžno rumena do rjavkasto rdeča. Različek kuprodeskloizit je motno zelene barve in vsebuje znatne količine bakra, ki zamenjuje cink, in nekaj arzena, ki zamenjuje vanadij. V kristalni strukturi je tudi precej galija in germanija.
Odkritje in nahajališča[uredi | uredi kodo]
Odkrili so ga leta 1854 v Sierra de Córdoba v Argentini in ga poimenovali po francoskem mineralogu Alfredu Des Cloizeauxu.[1] Mineral tvori majhne prizmatične ali piramidaste kristale v kopučasti skorji in stalaktitske skupke, včasih tudi vlaknate inkrustacije z mamilarno površino.
Nahaja se v oksidiranih delih žil svinčevih rud. Spremljajo ga piromorfit, vanadinit, vulfenit, motramit, mimetit in ceruzit.[3]
Največja nahajališča vanadija so bila nekoč v Otavi Mountainland (Berg Aukas, Abenab, Baltika in Uitsab) v severni Namibiji,[5] v katerih sta bila glavna rudna minerala deskloizit in motramit. Rudišča so sedaj izčrpana. Druga nahajališča so v Sierra de Cordoba v Argentini, Lake Valleyu v Novi Mehiki, Arizoni, Phoenixvillu v Pensilvaniji, Zimbabveju, Katangi, Alžiriji in Železni Kapli na Avstrijskem Koroškem.
V Sloveniji so deskloizit našli v rudniku Mežica.[4]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Mindat.org
- ↑ Webmineral data
- ↑ 3,0 3,1 »Handbook of Mineralogy« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. februarja 2021. Pridobljeno 25. marca 2011.
- ↑ 4,0 4,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
- ↑ Boni in sodelavci, 2007, Genesis of vanadium ores in the Otavi Mountainland, Namibia. Economic Geology 102, str. 441-469.