Koruzna snet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Koruzna snet

Huitlacoche
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Podkraljestvo: Dikarya
Deblo: Basidiomycota
Poddeblo: Ustilaginomycotina
Razred: Ustilaginomycetes
Red: Ustilaginales
Rod: Ustilago (snet)
Vrsta: U. maydis
Znanstveno ime
Ustilago maydis
(Persoon) Roussel

Koruzna snet (znanstveno ime Ustilago maydis) je gliva z užitnim plodiščem, ki zajeda koruzne storže.

Opis[uredi | uredi kodo]

Gliva nima izoblikovanega beta, posamezni izrastki pa se v dnišču stikajo in so pripeti na substrat. Vsak trosnjak, ki je sprva belkast doseže 10–20 cm premera, sestavljen pa je iz srebrnkasto sivih izrastkov ali bul, ki se običajno razvijejo na koruznih storžih, lahko pa tudi na drugih delih rastline. Sprva trdne kepe sneti se sčasoma obarvajo vijolično rdeče, krhka, papirju podobna površina pa po dozoritvi poči. V trosovnici se nahajajo 10 mikronov veliki, okrogli trosi z bodičasto membrano, rjavkasto olivne barve. Trosni prah je skoraj črn in se raznaša z vetrom.

Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]

Meso glive je sladkasto, aromatično in je uporabno dokler je še sočno. Tudi sicer velja koruzna snet za odlično, vsestransko uporabno glivo, dokler je mlada in trdna. Zrel trosni prah pa lahko povzroči zastrupitve. Povsem mlade izrastke nekateri narodi v Ameriki uživajo celo surove.

Na Slovenskem je koruzna snet dolgo veljala za strupeno, saj so živila pomešana s trosnim prahom povzročala zastrupitve. Mlade glive pa že dolgo uživajo v Ameriki, kjer so vse bolj iskane in v restavracijah dosegajo vrtoglave cene, takoj za gomoljikami.

Zaradi vse večje priljubljenosti so se ponekod lotili umetne gojitve sneti, saj iz vsakega zrna okužene koruze zraste nova rastlina, na kateri se razvije trosnjak glive. Tako lahko kmet, ki goji okuženo koruzo s prodajo sneti zasluži veliko več kot bi zaslužil s prodajo koruze. Gliva najbolje uspeva pri temperaturah med 25 in 34 °C in sicer v času zurenja koruze.

Pri nekaterih plemenih ameriških staroselcev so koruzno snet uporabljali za spodbujanje popadkov pri nosečnicah[1].

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. O'Dowd, Michael J. (2001). The History of Medications for Women. Taylor & Francis. ISBN 1-85070-002-8. p. 410, via Google Books

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]