Mejoza

Mejóza ali zorítvena delítev je do neke mere, podobno kot mitoza, postopek delitve celic. Vendar namesto dveh hčerinskih celic nastanejo štiri. Prav tako se razpolovi diploidno število kromosomov (2n), tako da so hčerinske celice haploidne (n) ter so med seboj dedno različne. Tem celicam tudi pravimo gamete (n) - moško semenčece in žensko jajčece. Izraz mejoza prihaja iz grškega glagola meioun in pomeni »narediti majhno«, kar je tudi rezultat mejoze.

Mejoza se pri živalih imenuje gametogeneza, pri rastlinah pa sporogeneza.

Vloga mejoze

1. Nujna je pri organizmih, ki se spolno razmnožujejo, sicer bi se z vsako oploditvijo število kromosomov podvojilo.
2. Prekrižanje kromosomov (rekombinacija oz. ang. crossing over), neodvisno razporejanje in naključna oploditev zagotavljajo genetsko variabilnost.

Faze mejoze

Mejoza je sestavljena iz dveh stopenj: mejoza I in mejoza II. Pred mejozo, podobno kot pri mitozi, nastane v interfazi podvojitev jedrne DNK.

Profaza I

Leptoten

Kromosomi postanejo vidni kot tanke, dolge nitke, ki so iz dveh kromatid. Leptotenski kromosomi so na različnih mestih različno kondenzirani, zato se pojavijo zadebelitve, kromomere, med njimi pa manj skondenzirane zožitve, interkromomere.

Zigoten

Homologna kromosoma se začneta približevati in konjugirati.

Pahiten

Konjugacija je končana, nastanejo bivalenti ali tetrade, začne se crossing-over.

Diploten

Nastanejo kjazme - Kromosomi ostanejo tam povezani kjer so se v pahitenu prekrižali.

Diakineza

Tetrade se razporedijo ob jedrni ovojnici.

Metafaza I

Homologni kromosomi se postavijo v ekvatorialno ravnino.

Anafaza I

Kinetohori mikrotuboli se skrajšajo in povzročijo, da se kromosomi ločijo. Celi kromosomi se razporedijo na nasprotnih polih. Tako dobimo haploidno stanje, vendar pa ima vsak kromosom še sestrsko kromatido.

Telofaza I

Prva mejotska delitev se zaključi, ko centromeri pridejo na pole. Tako ima zdaj vsaka celica haploidno število kromosomov, vendar pa se sestoji iz dveh kromatid. Celica se tekom citokineze dokončno razdeli.

Sledi t.i. interkineza oz. interfaza II, pri čemer se DNK ne replicira ponovno.

Profaza II

Izgine jedro in jedrna ovojnica. Centrioli se zopet pomaknejo na pole in razvrstijo niti delitvenega vretena za drugo mejotsko delitev.

Metafaza II

Centromere vsebujeta dve kinetahori, ki se pripneta na niti delitvenega vretena centrosoma na vsakem polu.

Anafaza II

Centromere se razdelijo in niti delitvenega vretena potegnejo sestrski kromatidi, ki ju zdaj imenujemo kromosoma, saj sta vsak na svojem polu, vsako na svoj pol.

Telofaza II

Proces se zaključi s telofazo II, ki je podobna telofazi I. Vreteno se razgradi, mikrotuboli izginejo in ponovno se oblikuje jedrni ovoj. Tako spet dobimo dve hčerinski celici - skupno torej štiri.

Nedisjunkcija oz. numerične kromosomske aberacije

Numerična aberacija je vsako odstopanje od normalnega števila kromosomov. Tako se lahko zgodi, da ima celica 3n ali pa samo n kromosomov - trisomija oz. monosomia.

To je lahko vzrok resnim zdravstevnim težavam:

• Downov sindrom - trisomija kromosoma 21
• Klinefelterjev sindrom - dodaten X kromosom pri moških: XXY
• Jacobsov sindrom - dodaten Y kromosom pri moških: XYY
• Turnerjev sindrom - pri ženskah z zgolj enim X kromosomom, zato tudi X0
• Patau sindrom - trisomija kromosoma 13
• Edwardsov sindrom - trisomija kromosoma 18