Mejoza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Mejóza ali zorítvena delítev je do neke mere, podobno kot mitoza, postopek delitve celic. Vendar namesto dveh hčerinskih celic nastanejo štiri. Prav tako se razpolovi diploidno število kromosomov (2n), tako da so hčerinske celice haploidne (n) ter so med seboj dedno različne. Tem celicam tudi pravimo gamete (n) - moško semenčece in žensko jajčece. Izraz mejoza prihaja iz grškega glagola meioun in pomeni »narediti majhno«, kar je tudi rezultat mejoze.

Mejoza se pri živalih imenuje gametogeneza, pri rastlinah pa sporogeneza.

Vloga mejoze[uredi | uredi kodo]

  1. Nujna je pri organizmih, ki se spolno razmnožujejo, sicer bi se z vsako oploditvijo število kromosomov podvojilo.
  2. Prekrižanje kromosomov (rekombinacija oz. ang. crossing over), neodvisno razporejanje in naključna oploditev zagotavljajo genetsko variabilnost.

Faze mejoze[uredi | uredi kodo]

Mejoza je sestavljena iz dveh stopenj: mejoza I in mejoza II. Pred mejozo, podobno kot pri mitozi, nastane v interfazi podvojitev jedrne DNK.

Profaza I[uredi | uredi kodo]

Kot pri mitozi in sicer spiralizaija kromosomov razvoj jedra, oblikovanje delitvenega vretena, homolgni kromosomi se razvrstijo v pare, ti pari so bivalent ali kromatidna tetrada.

Leptoten[uredi | uredi kodo]

Kromosomi postanejo vidni kot tanke, dolge nitke, ki so iz dveh kromatid. Leptotenski kromosomi so na različnih mestih različno kondenzirani, zato se pojavijo zadebelitve, kromomere, med njimi pa manj skondenzirane zožitve, interkromomere.

Zigoten[uredi | uredi kodo]

Homologna kromosoma se začneta približevati in konjugirati.

Pahiten[uredi | uredi kodo]

Konjugacija je končana, nastanejo bivalenti ali tetrade, začne se crossing-over.

Diploten[uredi | uredi kodo]

Nastanejo kjazme - Kromosomi ostanejo tam povezani kjer so se v pahitenu prekrižali.

Diakineza[uredi | uredi kodo]

Tetrade se razporedijo ob jedrni ovojnici.

Metafaza I[uredi | uredi kodo]

Homologni kromosomi se postavijo v ekvatorialno ravnino.

Anafaza I[uredi | uredi kodo]

Kinetohori mikrotuboli se skrajšajo in povzročijo, da se kromosomi ločijo. Celi kromosomi se razporedijo na nasprotnih polih. Tako dobimo haploidno stanje, vendar pa ima vsak kromosom še sestrsko kromatido.

Telofaza I[uredi | uredi kodo]

Prva mejotska delitev se zaključi, ko centromeri pridejo na pole. Tako ima zdaj vsaka celica haploidno število kromosomov, vendar pa se sestoji iz dveh kromatid. Celica se tekom citokineze dokončno razdeli.

Sledi t.i. interkineza oz. interfaza II, pri čemer se DNK ne replicira ponovno.

Profaza II[uredi | uredi kodo]

Izgine jedro in jedrna ovojnica. Centrioli se zopet pomaknejo na pole in razvrstijo niti delitvenega vretena za drugo mejotsko delitev.

Metafaza II[uredi | uredi kodo]

Centromere vsebujeta dve kinetahori, ki se pripneta na niti delitvenega vretena centrosoma na vsakem polu.

Anafaza II[uredi | uredi kodo]

Centromere se razdelijo in niti delitvenega vretena potegnejo sestrski kromatidi, ki ju zdaj imenujemo kromosoma, saj sta vsak na svojem polu, vsako na svoj pol.

Telofaza II[uredi | uredi kodo]

Proces se zaključi s telofazo II, ki je podobna telofazi I. Vreteno se razgradi, mikrotuboli izginejo in ponovno se oblikuje jedrni ovoj. Tako spet dobimo dve hčerinski celici - skupno torej štiri.

Nedisjunkcija oz. numerične kromosomske aberacije[uredi | uredi kodo]

Numerična aberacija je vsako odstopanje od normalnega števila kromosomov. Tako se lahko zgodi, da ima celica 3n ali pa samo n kromosomov - trisomija oz. monosomia.

To je lahko vzrok resnim zdravstevnim težavam:

  • Downov sindrom - trisomija kromosoma 21
  • Klinefelterjev sindrom - dodaten X kromosom pri moških: XXY
  • Jacobsov sindrom - dodaten Y kromosom pri moških: XYY
  • Turnerjev sindrom - pri ženskah z zgolj enim X kromosomom, zato tudi X0
  • Patau sindrom - trisomija kromosoma 13
  • Edwardsov sindrom - trisomija kromosoma 18