Probiotik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Probiotik je prehrambeni pripravek ali zdravilo, ki vsebuje takšne žive mikroorganizme, ki imajo blagodejen učinek na gostitelja (človeka). Najdlje so v uporabi laktobacili (grampozitivni bacili v mlekarstvu), uporabljajo pa se tudi določene kvasovke. Poleg probiotikov poznamo še prebiotike; med slednje sodijo zlasti vlaknine in druge substance, ki v črevesju omogočajo ustrezno okolje za rast bakterij črevesne flore. Simbiotiki so pripravki, ki vsebujejo tako probiotike kot prebiotike.

Poimenovanje[uredi | uredi kodo]

Etimološko je izraz probiotik sestavljen iz latinskega predloga pro ("za") in grškega pridevnika βιωτικός ("biotski"). Slednji izhaja iz samostalnika βίος (bios, "življenje").

Probiotična živila[uredi | uredi kodo]

Probiotični prehrambeni izdelki vsebujejo mikroorganizme, zlasti iz rodu Lactobacillus in predstavljajo naravno črevesno floro ter preprečujejo razrast patogenih ali oportunističnih bakterij v črevesju. Sodelujejo pri zapletenih presnovnih procesih. Načeloma se v črevesju ne naselijo za stalno in izkazujejo le prehoden učinek.

Med najbolj priljubljenimi probiotičnimi živili so probiotični jogurti. Le-te izdelujejo na različne načine; običajno dodajo probiotične seve bakterij šele na koncu proizvodnje jogurta (ko je mlečnokislinska fermentacija že potekla v prisotnosti primarnih bakterij). Nekateri sevi probiotičnih bakterij lahko sami povzročijo želeno fermentacijo mleka in zato primarne bakterije niso potrebne. V zadnjem času se na tržišču pojavljajo novi probiotični izdelki: probiotična skuta, sir in celo klobase, mlečni napitki in namazi s probiotiki ter živila rastlinskega izvora, namenjena predvsem vegetarijancem.[1]

Probiotične bakterije so odpornejše na želodčni sok in žolčne kisline kot druge bakterije in zato preživijo prehod skozi prebavila. Ko dospejo v spodnejše predele črevesja, se tam namnožijo in izkazujejo svoj blagodejni učinek na zdravje. Pri nekaterih vrstah bakterij že obstajajo znanstvene študije, ki potrjujejo učinek, pri večini pa so dokazi še potrebni. Dokazovanje učinka ovira zlasti dejstvo, da je za vsak bakterijski rod potrebna posebna študija.

Dobro proučeni so zlasti učinki probiotikov na:

  • pospeševanje presnove laktoze,
  • zatiranje patogenih klic v črevesju,
  • zaviranje oziroma blaženje driske.

Nekateri učinki se predpostavljajo, a še niso dokazani:

Probiotična zdravila[uredi | uredi kodo]

Poleg prehrambenih izdelkov, ki jim dodajajo probiotične bakterije, so na tržišču tudi zdravila, ki vsebujejo liofilizirane mikroorganizme. Prehranska dopolnila in zdravila so na trgu v obliki tablet, kapsul, pastil, peroralnih praškov in peroralnih kapljic.[1] Terapevtske indikacije so zelo raznolike, a niso vse znanstveno podkrepljene. Dokazan je pozitiven učinek pri preprečevanju in lajšanju driske.

Rodovi[uredi | uredi kodo]

V probiotičnih zdravilih se uporabljajo zlasti naslednji rodovi bakterij:

Pogosto so v določenem zdravilu prisotne mešanice več vrst bakterij[1].

Zgodovina probiotikov[uredi | uredi kodo]

Pozitivno vlogo nekaterih bakterij je prvič predstavil ruski znanstvenik in Nobelov nagrajenec Ilja Iljič Mečnikov, ki je v začetku 20. stoletja predlagal, da bi bilo mogoče spremeniti črevesno floro in zamenjati škodljive mikrobe z uporabnimi. Mečnikov, ki je bil v tem času profesor na inštitutu Pasteur v Parizu, je bil mnenja, da je proces staranja rezultat dejavnosti gnitja (proteolitičnih) mikrobov, ki proizvajajo strupene snovi v debelem črevesju. Proteolitične bakterije (kot je klostridija) so del normalne črevesne flore, pri presnovi beljakovin pa proizvajajo strupene snovi (fenoli, indoli, amonijak). Po Mečnikovu naj bi bile te spojine odgovorne za t.i. "črevesne avto-zastrupitve", ki so povzročile fizikalne spremembe povezane s staranjem.

V tistem času je bilo znano, da mlečnokislinska fermentacija zavira rast proteolitičnih bakterij zaradi nizkega pH, ki je posledica fermentacije laktoze. Mečnikov je opazil, da so nekatere populacije podeželskega prebivalstva v Evropi, na primer v Bolgariji in v ruskih stepah, ki so v veliki meri živele od fermentiranega mleka z mlečno-kislinskimi bakterijami, izjemno dolgo živele. Na podlagi teh dejstev je Mečnikov predlagal, da uživanje fermentiranega mleka »zaseje« v črevesju neškodljive mlečnokislinske bakterije in zniža pH črevesnja. To pa onemogoča rast proteolitičnih bakterij. Mečnikov je zato v svojo prehrano uvedel kislo fermentirano mleko z bakterijami, ki jih je imenoval »Bolgarski Bacillus«. Ugotovil je, da mleko koristi njegovemu zdravju. Prijatelji v Parizu so kmalu sledili njegovemu zgledu in zdravniki so začeli predpisovati dieto s kislim mlekom.[2]

Bifidobakterijo je prvič izoliral Henry Tissier, ki je prav tako delal na inštitutu Pasteur. Bifidobakterijo je izoliral iz dojenčka. Izolirana bakterija Bacillus bifidus communis [3] se je pozneje preimenovala v rod Bifidobacterium. Tissier je ugotovil, da so bifidobakterije prevladujoče v črevesni flori dojenčkov, ki so dojeni. Ugotovil je tudi, da so bifidobakterije koristne pri zdravljenju driske pri dojenčkih, saj naj bi bifidobakterije zamenjale proteolitične bakterije, ki povzročajo drisko.

Med izbruhom griže leta 1917 je nemški profesor Alfred Nissle izoliral sev Escherichie coli iz blata v vojaka, ki ga bolezen ni prizadela.[4] V tistem času so bile zelo potrebne metode zdravljenja nalezljivih bolezni, saj antibiotikov še ni bilo na voljo. Nissle je tako pri zdravljenju akutne gastrointestinalne infekcije s salmonelo in grižo uporabil Escherichio coli sev Nissle 1917.

Leta 1920 je Rettger dokazal, da Mečnikov »Bolgarski Bacillus«, ki je bil kasneje poimenovan Lactobacillus delbrueckii subsp. bulgaricus, ne more živeti v človeškem črevesju.[5] Mečnikovova teorija je bila na tej stopnji sporna, zato so ljudje dvomili vanjo.

Po Mečnikovovi smrti se je leta 1916 središče dogajanja preselilo v Združene države Amerike. Leta 1935 je bilo za nekatere seve Lactobacillus acidophilus ugotovljeno, da so zelo aktivni, kadar so prisotni v človeškem prebavnem traktu [6], zato so bili nadaljnje študije izvedene z uporabo te bakterije. Spodbudne rezultate so dobili predvsem pri zdravljenju kroničnega zaprtja.

Izraz "probiotiki" je leta 1953 prvič uvedel Kollath. Nasprotno od antibiotikov so bili probiotiki opredeljeni kot iz mikrobov pridobljeni dejavniki, ki spodbujajo rast drugih mikroorganizmov. Leta 1989 je Roy Fuller predlagal definicijo probiotikov, ki je bolj široko uporabljena: »Probiotiki so živi mikroorganizmi, dodani k hrani, ki ugodno vplivajo na gostitelja z izboljšanjem njegovega črevesnega mikrobnega ravnotežja.« [7]

V naslednjih desetletjih so kot probiotike predstavili črevesne mlečno kislinske bakterijske vrste Lactobacillus rhamnosus, Lactobacillus casei in Lactobacillus johnsonii, ki naj bi koristno vplivale na naše zdravje.[8]

Potencialne koristi probiotikov[uredi | uredi kodo]

Klinične raziskave v katerih so proučevali uporabnost probiotičnih terapij kažejo na številne možne koristne rabe probiotikov, vendar so pri mnogih raziskavah na voljo le nepopolni rezultati. Potrebno je poudariti, da opisani učinki niso učinki vseh probiotikov. Nedavne raziskave molekularne biologije in genetike rodu Lactobacillus so se osredotočile na interakcijo z imunskim sistemom, na potencialno antikancerogeno delovanje ter na potencialno uporabo v primerih z antibiotiki povzročene driske, potovalne diareje in driske otrok, vnetja črevesja in sindroma razdražljivega črevesja.[9]

Vsi učinki se lahko pripišejo le posameznemu sevu, ki je bil testiran, ne moremo pa teh učinkov pripisati celotnemu rodu Lactobacillus.[10]

Probiotiki in laktozna intoleranca[uredi | uredi kodo]

Mlečnokislinske bakterije pretvorijo laktozo v mlečno kislino. Zato bi zaužitje nekaterih aktivnih sevov lahko pomagalo pri laktozni intoleranci posameznikov, tako da bi po zaužitju sevov prenesli več laktoze kot bi jo sicer.[11]

Preprečevanje raka na debelem črevesju[uredi | uredi kodo]

V laboratorijskih preiskavah so nekateri sevi LAB (Lactobacillus bulgaricus) izkazali antimutagene učinke, ki so verjetno posledica njihove sposobnosti, da se vežejo s heterocikličnimi amini. Heterociklični amini so rakotvorne snovi, ki nastajajo v kuhanem mesu.[12] Študije na glodalcih so pokazale, da lahko nekateri sevi LAB ščitijo pred nastankom raka na debelem črevesju. Podatki o študijah na ljudeh pa so pomanjkljivi in celo nasprotujoči.[13] V večini študij na ljudeh so ugotovili, da bi testirani sevi lahko imeli antikancerogene učinke zaradi zmanjšanja aktivnosti encima β-glukuronidaze [13], ki lahko povzroča nastanek rakotvornih snovi v prebavnem traktu. V eni študiji so potrdili nižje tveganje za razvoj raka na debelem črevesju pri ljudeh, ki so uživali veliko fermentiranih mlečnih izdelkov.[11]

Možni mehanizmi protitumornega delovanja probiotikov[uredi | uredi kodo]

Na podlagi rezultatov številnih in vitro ter in vivo (na živalih in tudi na človeku) raziskav se probiotikom pripisuje številne zdravju koristne učinke, med drugim tudi preprečevanje raka na debelem črevesu. Mehanizmi tovrstnega delovanja probiotikov še niso v popolnosti pojasnjeni, najverjetneje pa pri preprečevanju razvoja raka ne gre za en sam mehanizem, pač pa za kombinacijo vplivov.[14]

Za prebivalce Evrope je ocenjeno 2 % tveganje za razvoj raka debelega črevesa in danke. Incidenca je visoka predvsem v zahodnem delu, kar pripisujejo prehranjevalnim navadam oziroma uživanju velikih količin maščob in malo vlaknin. Rak debelega črevesa se razvije postopoma zaradi mutacij, aktivacij in delecij onkogenov in tumor supresorskih genov. Možno je, da različni probiotiki delujejo na različnih stopnjah razvoja raka debelega črevesa. Predlagani mehanizmi delovanja probiotikov so stimulacija imunskega odgovora gostitelja, kvantitativne in/ali kvalitativne spremembe v intestinalni mikroflori, sprememba metabolizma črevesne mikroflore, sprememba pogojev v črevesu, sinteza protitumornih snovi, učinki na fiziologijo gostitelja ter vezava in/ali razgradnja karcinogenov.[14][15]

Probiotiki so imunogeni, zato njihovo redno uživanje aktivira imunski sistem gostitelja. To vodi v supresijo ali regresijo tumorjev tako v črevesju kot izven intestinalnega trakta. Posledica vnetnega imunskega odziva je namreč aktivacija monocitov in makrofagov, ki sproščajo citotoksične snovi, ki lahko lizirajo tumorske celice. Vnetna citokina IL-1 in TNF-α imata citotoksične in citostatične učinke na rakave celice. Poleg tega tudi celice ubijalke delujejo proti tumorskim celicam, njihova aktivnost pa je povečana ob uživanju nekaterih probiotikov. Možno pa je, da je aktiviran imunski odziv vezan le na krajši čas po začetku uporabe probiotikov in se kasneje razvije toleranca.[14][15]

Bakterije v lumnu intestinalnega trakta izvajajo pretvorbe, ki lahko prevedejo določene snovi v karcinogene produkte. Probiotiki modulirajo črevesno mikrofloro in njen metabolizem vsaj na tri načine: (i) z ostalimi bakterijami mikroflore tekmujejo za življenjski prostor v črevesu, (ii) proizvajajo nekatere protibakterijske snovi, ki zavirajo razmnoževanje ostalih bakterij mikroflore in (iii) sintetizirajo organske kisline, ki nižajo pH lumna črevesa, kar vpliva na encimsko aktivnost. Tako zavirajo prekomeren razrast bakterij, ki lahko proizvajajo karcinogene. V raziskavah je bilo pokazano, na probiotiki vplivajo tudi na metabolno aktivnost črevesne mikroflore. V blatu oseb, ki so uživale probiotike, je bila izmerjena nižja aktivnost nitroreduktaze, azoreduktaze, ureaze in ß-glukuronidaze, torej mikrobnih encimov, ki naj bi bili povezani s sintezo kancerogenih produktov. Preučevana je bila tudi povezava med pojavnostjo raka debelega črevesa in uživanjem hrane, bogate z maščobami. Zaradi tovrstne prehrane naj bi se povečalo izločanje soli žolčnih kislin, ki so potrebne za prebavo maščob. Žolčne kisline se izločajo v tanko črevo in se v njem tudi reabsorbirajo, v manjši meri pa prehajajo v debelo črevo, kjer jih bakterije črevesne mikroflore metabolizirajo do produktov, ki naj bi imeli citotoksičen učinek na epitelijske celice in tako spodbujali njihovo proliferacijo, kar povečuje možnost za razvoj tumorja. Probiotiki naj bi vezali žolčne kisline ali zmanjšali aktivnost encima, udeleženega v bakterijski razgradnji žolčnih kislin, kar zmanjša nastajanje cititoksičnih produktov in s tem nevarnost za razvoj raka. Vpliva probiotikov na črevesno mikrofloro in njen metabolizem pa ne potrjujejo vse raziskave. Po nekaterih podatkih naj bi bila mikroflora precej stabilna in naj se ne bi spreminjala zaradi vnosa probiotikov.[14][15]

V študijah niso uporabljali le probiotikov, ampak tudi ekstrakte probiotičnega jogurta. Tudi ti so posedovali protitumorsko aktivnost, iz česar so sklepali, da so za tovrstno delovanje odgovorni produkti, ki jih sintetizirajo probiotiki. Bakterije normalne črevesne mikroflore med drugim sintetizirajo tudi kratkoverižne maščobne kisline (SCFA), ki naj bi imele protitumorsko aktivnost. Sinteza SCFA se poveča ob uživanju priobiotikov, saj naj bi bili ti sposobni razgraditi nekatere ogljikove hidrate, ki jih bakterije normalne črevesne mikroflore ne morejo.[14]

Probiotiki vplivajo tudi na delovanje detoksifikacijskih encimov gostitelja; njihovo uživanje povečuje aktivnost glutation-S-transferaze in glutation reduktaze.[14][16]

Nekatere raziskave so pokazale, da imajo probiotiki antigenotoksično aktivnost. Njihovo uživanje je zmanjšalo poškodbe DNA v debelem črevesu podgan, ki so bile izpostavljene mutagenom. Ti se namreč vežejo na probiotike, predvsem na peptidoglikane in polisaharide celične stene, vezava pa dobro kolerila z zmanjšanjem mutagenosti. Pri tem pa moramo upoštevati, da je vezava reverzibilna in odvisna od pH in ionske moči.[14][15]

Probiotiki naj bi spreminjali tudi proces diferenciacije tumorskih celic in tako preprečevali razvoj tumorja. V študiji so opazovali rast tumorske celične linije (HT-29) ob prisotnosti probiotikov. Ta je bila v primerjavi s kontrolno skupino zavrta, povečana pa je bila aktivnost specifičnega markerja HT-29 celične diferenciacije, iz česar so sklepali, da so celice vstopile v proces diferenciacije.[17]

Mnogo raziskav podaja dokaze o pozitivnih učinkih probiotikov v preprečevanju raka debelega črevesa, a pri vseh gre za indirektne in ne neposredne eksperimentalne dokaze o supresiji raka debelega črevesa. Nekatere raziskave pa dajejo nasprotujoče rezultate. Zato so potrebne nadaljnjje raziskave in izboljšano razumevanje mehanizmov, preko katerih pride do učinkov, preden lahko upravičimo uporabo probiotikov v preprečevanju rakavih obolenj debelega črevesa.[14][16][17]

Zniževanje holesterola[uredi | uredi kodo]

Študije na živalih so dokazale učinkovitost različnih sevov LAB pri zniževanju ravni holesterola v serumu. LAB naj bi razgrajevali žolč in tako preprečili reabsorpcijo holesterola v kri. Nekatere študije na ljudeh so pokazale, da lahko uživanje fermentiranih mlečnih izdelkov s posebnimi sevi LAB nekoliko zniža skupni in LDL holesterol pri tistih ljudeh, ki so imeli na začetku študije normalno raven holesterola. Potrebne so še nadaljnje raziskave pri hiperlipidemičnih ljudeh.[11]

Zniževanje krvnega tlaka[uredi | uredi kodo]

Več manjših kliničnih raziskav je pokazalo, da lahko uživanje fermentiranega mleka z različnimi sevi LAB nekoliko zniža krvni tlak. To naj bi bila posledica ACE inhibitorjem podobnih peptidov,ki nastanejo med fermentacijo.[11]

Izboljšanje delovanje imunskega sistema in preprečevanje okužb[uredi | uredi kodo]

Lactobacillus bulgaricus imajo domnevno več pozitivnih učinkov na imunski sistem. Lahko ščitijo pred patogeni s kompetitivno inhibicijo (zaradi kompeticije za rast), obstajajo pa tudi dokazi, da lahko izboljšajo delovanje imunskega sistema s povečanjem produkcije IgA protiteles, povečanjem ali izboljšanjem fagocitoze in tudi s povečanjem deleža limfocitov T in naravnih celic ubijalk.[18][19] Klinične raziskave so pokazale, da probiotiki zmanjšajo pojavnost okužb dihal [20] in kariesa pri otrocih.[21] Živila in dodatki z LAB pomagajo pri zdravljenju in preprečevanju akutne diareje ter zmanjšujejo resnost in trajanje rotavirusnih okužb pri otrocih in drisko potnikov pri odraslih.[18][19]

Leta 2010 izvedene študije so pokazale, da so lahko probiotiki koristni pri preprečevanju sekundarnih okužb, ki so pogost zaplet zdravljenja z antibiotiki.[22]

Helicobacter pylori[uredi | uredi kodo]

LAB naj bi v kombinaciji s standradnim zdravljenjem pomagali pri zdravljenju okužb z bakterijo Helicobacter pylori, ki povzroča želodčne razjede pri odraslih.[23] Na tem področju je potrebno narediti več študij.

Z antibiotiki povzročena driska[uredi | uredi kodo]

Z antibiotiki povzročena driska je posledica porušenega ravnovesja v mikrobioti debelega črevesja. Sprememba mikrobiote povzroči spremembe v presnovi ogljikovih hidratov, zmanjša se absorpcija maščobnih kislin s kratkimi verigami, posledica pa je osmozna diareja. Druga posledica zdravljenja z antibiotiki, ki prav tako vodi do driske, je prekomerna rast potencialno patogenih mikroorganizmov kot je Clostridium difficile.

Več meta analiz dokazuje, da lahko probiotično zdravljenje zmanjša incidenco in resnost poteka z antibiotiki povzročene driske. Te ugotovitve so bile dokazane z randomiziranimi, dvojno slepimi, s placebom kontroliranimi testiranji.[24][25][26][27][28][29]

Učinkovitost probiotikov pri preprečevanju z antibiotiki povzročene driske je odvisno od probiotičnih sevov in od odmerka.[30][31] Ugotovili so tudi do 50 % zmanjšano pojavnost driske.[29] V študijah niso poročali o stranskih učinkih vendar je potrebna previdnost pri dajanju probiotičnih dodatkov imunsko oslabljenim posameznikom ali bolnikom, ki imajo oslabljeno črevesno pregrado.

Zmanjšanje vnetja[uredi | uredi kodo]

Za LAB je bilo ugotovljeno, da lahko modulirajo vnetne in preobčutljivostne odzive, kar je vsaj delno posledica regulacije funkcije citokinov.[18] Klinične študije kažejo, da lahko LAB preprečijo ponovne pojave vnetne črevesne bolezni pri odraslih [18] in izboljšajo alergije na mleko [32]. LAB pa niso učinkoviti pri zdravljenju ekcemov. Nepojasnjeno pa ostaja, kako probiotiki uravnavajo pretirano aktivnost imunskega sistema. Potencialni mehanizem je desenzibilizacija limfocitov T, ki so pomemben sestavni del imunskega sistema.

Izboljšanje absorpcije mineralov[uredi | uredi kodo]

Probiotični laktobacili pomagajo odpraviti malabsorpcijo mineralov v sledovih, ki se nahajajo predvsem v prehrani, bogati s fitati. To so polnozrnate žitarice, oreški in stročnice.[33]

Preprečevanje rasti škodljivih bakterij[uredi | uredi kodo]

V študiji so proučevali učinke stresa na črevesno floro pri podganah. Pri podganah, ki so bile krmljene s probiotiki, so opazili manjšo pojavnost zaprtja zaradi škodljivih bakterij v primerjavi s podganami, ki so pile sterilno vodo.[34]

Sindrom razdražljivega črevesja in kolitis[uredi | uredi kodo]

Za Bifidobacterium infantis 35624 je bilo ugotovljeno, da izboljšajo nekatere simptome sindroma razdražljivega črevesja pri ženskah.[35] Učinkoviti so tudi Lactobacillus plantarum 299v [36] in Bifidobacterium Animalis DN-173 010 [37]. V treh randomiziranih, dvojno slepih kliničnih raziskavah je bilo dokazano, da je E.coli Nissle 1917 pri preprečevanju ponovnega pojava ulceroznega kolitisa tako učinkovita kot protivnetna, antidiaroična in antimikotična sintezna učinkovina mesalazin.

Urogenitalne bolezni[uredi | uredi kodo]

Več in vitro študij je pokazalo, da bi lahko probiotiki lajšali okužbe sečil [38] in bakterijskih infekcij nožnice[39] . Rezultati teh študij niso bili enotni, zato so za potrditev učinkovitosti potrebne še dodatne raziskave.

Slabosti probiotikov[uredi | uredi kodo]

Probiotiki so lahko v nekaterih posebnih primerih, kot so na primer kritično bolni pacienti, škodljivi. V kliničnih testiranjih, ki jih vodi Dutch Pancreatitis Study Group, so bolnikom z akutnim vnetjem trebušne slinavke dajali mešanico šestih probiotičnih bakterij. Ugotovili so, da se je povečala stopnja smrtnosti bolnikov.[40]

V kliničnem preizkušanju na Univerzi v zahodni Avstraliji so želeli pokazati učinkovitost probiotikov pri zmanjševanju alergij pri otrocih. Dr. Susan Prescott in njeni sodelavci so 178 otrokom v prvih šestih mesecih življenja dajali bodisi probiotik bodisi placebo. Tisti, ki so dobivali probiotike, so bili bolj nagnjeni k preobčutljivosti na alergene.[41]

Nekatere bolnišnice so poročale o zdravljenju septikemije, ki so jo povzročile bakterije vrste Lactobacillus. Septikemijo, potencialno smrtno bolezen, so zdravili pri pacientih z oslabljenim imunskih sistemom, ki so uživali probiotike.[41][42]

Do sedaj še ni bilo objavljenih dokazov, da bi probiotična dopolnila lahko nadomestila telesu naravno floro. Bakterije v blatu namreč izginejo v nekaj dneh, ko prenehamo jemati probiotične dodatke.

Nedavne študije kažejo, da bi lahko bili probiotični izdelki (jogurti) razlog za trend debelosti.[43] Vendar pa številne študije to izpodbijajo [44][45], zato je potrebno narediti več raziskav na tem področju.

Multiprobiotiki[uredi | uredi kodo]

Nekatere raziskave pričajo o koristi za zdravje, če uživamo več različnih probiotičnih sevov skupaj kot pa enega samega.[46][47] Človeško črevesje je dom okrog 400-500 vrstam mikrobov, različni sevi pa naseljujejo različne dele črevesja. Študije povezujejo različne seve z določenimi ugodnostmi za zdravje.

Druga raba probiotikov[uredi | uredi kodo]

Probiotiki se uporabljajo v industriji za povečanje donosa proizvodnje svinjskega in piščančjega mesa.[48]

Raziskave[uredi | uredi kodo]

Študije o probiotikih kažejo številne koristi.

Študija iz leta 2004 je proučevala imunski sistem študentov, ki so pili mleko ali Actimel. Raziskava je trajala 6 tednov: 3 tedne predavanj in 3 tedne izpitnega obdobja. Testirali so 19 različnih biomarkerjev, vendar so le za dva biomarkerja – večja proizvodnja limfocitov in večja proizvodnja CD56 celic – dokazali, da se bistveno razlikujeta med skupinama. Študija ni bila slepa in kaže na to, da nekateri sevi nimajo nobenega učinka na imunski sistem.

Študija iz leta 2007 na University College Cork na Irskem je pokazala, da je prehrana s fermentiranim mlekom z bakterijami Lactobacillus preprečila okužbe s salmonelo pri prašičih.

Leta 2007 izvedena klinična študija na Imperial College London je pokazala, da preventivno uživanje probiotične pijače, ki vsebuje Lactobacillus casei DN-114001, Lactobacillus bulgaricus in Streptococcus thermophilus, lahko zmanjša pojavnost z antibiotiki povzročene driske in driske, povezane s Clostridium difficile.

Klinična študija v Maisonneuve-Rosemont Montreal's Hospital je dokazala učinkovitost in varnost dnevnega odmerka Lactobacillus acidophilus CL1285 pri preprečevanju z antibiotki povzročene driske.

Trenutne raziskave se osredotočajo na raziskave molekularne biologije in genomike bakterij vrste Lactobacillus in bifidobakterij. Uporaba sodobnih pristopov omogoča vpogled v evolucijski razvoj bifidobakterij, hkrati pa razkriva genetske funkcije, ki pojasnjujejo prisotnost bifidobakterij v posebnem ekološkem okolju prebavnega trakta.

Kritike[uredi | uredi kodo]

Nekateri strokovnjaki so skeptični glede učinkovitosti številnih sevov.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Bojana Bogovič Matijašič, Metoda Zorič Peternel, Irena Rogelj: Ugotavljanje deklariranih bakterij v probiotioenih prehranskih dopolnilih in zdravilih na slovenskem trgu Farmacevtski vestnik Farm Vestn 2010; 61:263-269 [1]
  2. ^ Vaughan RB (July 1965). "The romantic rationalist: A study of Elie Metchnikoff". Medical History 9: 201–15. PMC 1033501. PMID 14321564. 
  3. ^ Tissier, H. 1900. Recherchers sur la flora intestinale normale et pathologique du nourisson. Thesis, University of Paris, Paris, France.
  4. ^ Die antagonistische Behandlung chronischer Darmstörungen mit Colibakterien (1918). Med Klin 2: 29–30. 
  5. ^ Cheplin HA, Rettger LF (December 1920). "Studies on the Transformation of the Intestinal Flora, with Special Reference to the Implantation of Bacillus Acidophilus: II. Feeding Experiments on Man". Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America 6 (12): 704–5. doi:10.1073/pnas.6.12.704. PMC 1084701. PMID 16576567. 
  6. ^ Rettger, L.F., W.N. Levy, L. Weinstein, and J.E. Weiss. 1935. Lactobacillus acidophilus and its therapeutic application. Yale University Press, New Haven.
  7. ^ Fuller R (May 1989). "Probiotics in man and animals". The Journal of Applied Bacteriology 66 (5): 365–78. PMID 2666378. 
  8. ^ Tannock GW (September 2003). "Probiotics: time for a dose of realism". Current Issues in Intestinal Microbiology 4 (2): 33–42. PMID 14503687. 
  9. ^ Ljungh A, Wadstrom T (editors) (2009). Lactobacillus Molecular Biology: From Genomics to Probiotics. Caister Academic Press. ISBN 978-1-904455-41-7. [potrebna stran]
  10. ^ Gilliland SE, Walker DK (April 1990). "Factors to consider when selecting a culture of Lactobacillus acidophilus as a dietary adjunct to produce a hypocholesterolemic effect in humans". Journal of Dairy Science 73 (4): 905–11. doi:10.3168/jds.S0022-0302(90)78747-4. PMID 2111831. 
  11. ^ 11,0 11,1 11,2 11,3 Sanders ME (February 2000). "Considerations for use of probiotic bacteria to modulate human health". The Journal of Nutrition 130 (2S Suppl): 384S–390S. PMID 10721912. 
  12. ^ Wollowski I, Rechkemmer G, Pool-Zobel BL (February 2001). "Protective role of probiotics and prebiotics in colon cancer". The American Journal of Clinical Nutrition 73 (2 Suppl): 451S–455S. PMID 11157356. 
  13. ^ 13,0 13,1 Brady LJ, Gallaher DD, Busta FF (February 2000). "The role of probiotic cultures in the prevention of colon cancer". The Journal of Nutrition 130 (2S Suppl): 410S–414S. PMID 10721916. 
  14. ^ 14,0 14,1 14,2 14,3 14,4 14,5 14,6 14,7 Commane D., Hughes R., Shortt C., Rowland I.: The potential mechanisms involved in the anti-carcinogenic action of probiotics; Mutation research 591 (2005) 276-289
  15. ^ 15,0 15,1 15,2 15,3 Hirayama K., Rafter J.: The role of probiotic bacteria in cancer prevention; Microbes and infection 2 (2000) 681-686
  16. ^ 16,0 16,1 Kumar M., Kumar A., Nagpal R., Mohania D., Behare P., Verma V., Kumar P., Poddar D., Aggarwal P.K., Henry C.J.K., Jain S., Yadav H.: Cancer-preventing attributes of probiotics: un update; International journal of food sciences and nutrition 61 (2010) 473
  17. ^ 17,0 17,1 Liong Min-Tze: Roles of probiotics and prebiotics in colon cancer prevention: postulated mechanisms and in-vivo evidence; International journal of molecular sciences 9 (2008) 854-863
  18. ^ 18,0 18,1 18,2 18,3 Reid G, Jass J, Sebulsky MT, McCormick JK (October 2003). "Potential uses of probiotics in clinical practice". Clin. Microbiol. Rev. 16 (4): 658–72. doi:10.1128/CMR.16.4.658-672.2003. PMC 207122. PMID 14557292. 
  19. ^ 19,0 19,1 Ouwehand AC, Salminen S, Isolauri E (August 2002). "Probiotics: an overview of beneficial effects". Antonie Van Leeuwenhoek 82 (1-4): 279–89. doi:10.1023/A:1020620607611. PMID 12369194. 
  20. ^ Hatakka K, Savilahti E, Pönkä A, et al. (June 2001). "Effect of long term consumption of probiotic milk on infections in children attending day care centres: double blind, randomised trial". BMJ 322 (7298): 1327. doi:10.1136/bmj.322.7298.1327. PMC 32161. PMID 11387176. 
  21. ^ Näse L, Hatakka K, Savilahti E, et al. (2001). "Effect of long-term consumption of a probiotic bacterium, Lactobacillus rhamnosus GG, in milk on dental caries and caries risk in children". Caries Research 35 (6): 412–20. doi:10.1159/000047484. PMID 11799281. 
  22. ^ University of Pennsylvania School of Medicine (February 3, 2010). "'Good' bacteria keep immune system primed to fight future infections". ScienceDaily. Pridobljeno dne July 13, 2010. 
  23. ^ Hamilton-Miller JM (October 2003). "The role of probiotics in the treatment and prevention of Helicobacter pylori infection". International Journal of Antimicrobial Agents 22 (4): 360–6. doi:10.1016/S0924-8579(03)00153-5. PMID 14522098. 
  24. ^ D'Souza AL, Rajkumar C, Cooke J, Bulpitt CJ (June 2002). "Probiotics in prevention of antibiotic associated diarrhoea: meta-analysis". BMJ 324 (7350): 1361. doi:10.1136/bmj.324.7350.1361. PMC 115209. PMID 12052801. 
  25. ^ Cremonini F, Di Caro S, Nista EC, et al. (August 2002). "Meta-analysis: the effect of probiotic administration on antibiotic-associated diarrhoea". Aliment. Pharmacol. Ther. 16 (8): 1461–7. doi:10.1046/j.1365-2036.2002.01318.x. PMID 12182746. 
  26. ^ Mcfarland LV. (2006 Apr). "Meta-analysis of probiotics for the prevention of antibiotic associated diarrhea and the treatment of Clostridium difficile disease". Am J Gastroenterol 101 (4): 812–22. doi:10.1111/j.1572-0241.2006.00465.x. PMID 16635227. 
  27. ^ Szajewska H, Mrukowicz J. (2005-09-01). "Meta-analysis: non-pathogenic yeast Saccharomyces boulardii in the prevention of antibiotic-associated diarrhoea". Aliment Pharmacol Ther 22 (5): 365–72. doi:10.1111/j.1365-2036.2005.02624.x. PMID 16128673. 
  28. ^ Szajewska H, Ruszczyński M, Radzikowski A. (2006 Sep). "Probiotics in the prevention of antibiotic-associated diarrhea in children: a meta-analysis of randomized controlled trials". J Pediatr 149 (3): 367–372. doi:10.1016/j.jpeds.2006.04.053. PMID 16939749. 
  29. ^ 29,0 29,1 Sazawal S, Hiremath G, Dhingra U, Malik P, Deb S, Black RE. (2006 June). "Efficacy of probiotics in prevention of acute diarrhoea: a meta-analysis of masked, randomised, placebo-controlled trials". Lancet Infect Dis 6 (6): 374–82. doi:10.1016/S1473-3099(06)70495-9. PMID 16728323. 
  30. ^ Doron SI, Hibberd PL, Gorbach SL. (2008 Jul). "Probiotics for prevention of antibiotic-associated diarrhea". J Clin Gastroenterol 42 (Suppl 2): S58–63. doi:10.1097/MCG.0b013e3181618ab7. PMID 18542041. 
  31. ^ Surawicz CM. (2008 Jul). "Role of probiotics in antibiotic-associated diarrhea, Clostridium difficile-associated diarrhea, and recurrent Clostridium difficile-associated diarrhea". J Clin Gastroenterol 42 (Suppl 2): S64–70. doi:10.1097/MCG.0b013e3181646d09. PMID 18545161. 
  32. ^ Kirjavainen PV, Salminen SJ, Isolauri E (February 2003). "Probiotic bacteria in the management of atopic disease: underscoring the importance of viability". J. Pediatr. Gastroenterol. Nutr. 36 (2): 223–7. doi:10.1097/00005176-200302000-00012. PMID 12548058. 
  33. ^ Famularo G, De Simone C, Pandey V, Sahu AR, Minisola G (2005). "Probiotic lactobacilli: an innovative tool to correct the malabsorption syndrome of vegetarians?". Med. Hypotheses 65 (6): 1132–5. doi:10.1016/j.mehy.2004.09.030. PMID 16095846. 
  34. ^ Hitti, Miranda (April 25, 2006). "Probiotics May Help Stressed Gut". WebMD. Pridobljeno dne 2006-10-24. 
  35. ^ Whorwell PJ, Altringer L, Morel J, et al. (July 2006). "Efficacy of an encapsulated probiotic Bifidobacterium infantis 35624 in women with irritable bowel syndrome". Am. J. Gastroenterol. 101 (7): 1581–90. doi:10.1111/j.1572-0241.2006.00734.x. PMID 16863564. 
  36. ^ Niedzielin K, Kordecki H, Birkenfeld B (2001). "A controlled, double-blind, randomized study on the efficacy of Lactobacillus plantarum 299V in patients with irritable bowel syndrome". Eur J Gastroenterol Hepatol 13 (10): 1143–7. doi:10.1097/00042737-200110000-00004. PMID 11711768. 
  37. ^ Guyonnet D, Chassany O, Ducrotte P, et al. (2007). "Effect of a fermented milk containing Bifidobacterium animalis DN-173 010 on the health-related quality of life and symptoms in irritable bowel syndrome in adults in primary care: a multicentre, randomized, double-blind, controlled trial". Aliment. Pharmacol. Ther. 26 (3): 475–86. doi:10.1111/j.1365-2036.2007.03362.x. PMID 17635382. 
  38. ^ Reid G (February 2001). "Probiotic agents to protect the urogenital tract against infection". Am. J. Clin. Nutr. 73 (2 Suppl): 437S–443S. PMID 11157354. 
  39. ^ Famularo G, Perluigi M, Pieluigi M, Coccia R, Mastroiacovo P, De Simone C (April 2001). "Microecology, bacterial vaginosis and probiotics: perspectives for bacteriotherapy". Med. Hypotheses 56 (4): 421–30. doi:10.1054/mehy.2000.1195. PMID 11339841. 
  40. ^ Besselink MG, van Santvoort HC, Buskens E, et al. (February 2008). "Probiotic prophylaxis in predicted severe acute pancreatitis: a randomised, double-blind, placebo-controlled trial". Lancet 371 (9613): 651–9. doi:10.1016/S0140-6736(08)60207-X. PMID 18279948. 
  41. ^ 41,0 41,1 Bee, Peta (November 10, 2008). "Probiotics, Not so friendly after all". The Times (London). 
  42. ^ "So-called 'friendly' bacteria may be dangerous, according to new research - so which should you be taking?". Daily Mail. 29 January 2008. 
  43. ^ Raoult,Didier (September 2009). "Probiotics and obesity : a link ?". Nature 9: 616. doi:10.1038/nrmicro2209. 
  44. ^ Raoult, Didier (2009). "No link between probiotics and obesity? Author reply". Nature Reviews Microbiology 7: 901. doi:10.1038/nrmicro2209-c3. 
  45. ^ Ehrlich, SD (2009). "Probiotics - little evidence for a link to obesity.". Nature reviews. Microbiology 7 (12): 901; author reply 901. doi:10.1038/nrmicro2209-c1. PMID 19915581. 
  46. ^ Timmerman HM, Koning CJ, Mulder L, Rombouts FM, Beynen AC (November 2004). "Monostrain, multistrain and multispecies probiotics—A comparison of functionality and efficacy". Int. J. Food Microbiol. 96 (3): 219–33. doi:10.1016/j.ijfoodmicro.2004.05.012. PMID 15454313. 
  47. ^ Williams E, Stimpson J, Wang D, et al. (September 2008). "Clinical trial: a multistrain probiotic preparation significantly reduces symptoms of irritable bowel syndrome in a double-blind placebo-controlled study". Aliment. Pharmacol. Ther. 29: 97. doi:10.1111/j.1365-2036.2008.03848.x. PMID 18785988. 
  48. ^ Les yaourts font-ils grossir?