Mlezivo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Mlezivo ali kolostrum je v prehrani človeka poznan predvsem med kmečkim prebivalstvom (ponekod tudi pod imenom mlezva). Presežne količine mleziva, ki ga teliček ni popil, so gospodinje pomolzle, začinile s soljo in kumino ter spekle v krušni peči. Tako pripravljen obrok so kmetje cenili kot hrano ob napornih delih, saj jim je dajala občutek sitosti in energije. Jed se še danes pripravlja ob telitvah kot delikatesa na številnih kmetijah, lahko jo kupimo celo na nekaterih tržnicah. Predvsem pa je danes mlezivo aktualno in uporabljeno kot prehranski dodatek za vsa življenjska obdobja; pri tem gre za govejo mlezivo.

Kolostrum ali mlezivo je naša prva hrana[uredi | uredi kodo]

Mlezivo (angl. colostrum) nastane v mlečnih žlezah vseh sesalcev v prvih urah po rojstvu mladiča in je po sestavi bistveno bogatejši od mleka. S svojo raznoliko in dragoceno sestavo mlezivo ali kolostrum za vse novorojence predstavlja nepogrešljivo življenjsko popotnico za rast, vitalnost in zdravje. V mlečni žlezi začne nastajati že pred porodom, ko iz krvi v mlečno žlezo zaradi hormonske regulacije začnejo prihajati sestavne komponente. Kolostrum je prvo mleko, ki ga novorojenec použije in nima samo hranilne funkcije, ampak je namenjen tudi temu, da poskrbi za novorojenčkovo odpornost, ki je po rojstvu pomanjkljiva zaradi neizoblikovanega imunskega sistema. Mlezivo je bogat vir več kot 90 zaščitnih substanc, med katerimi so najpomembnejši imunski in rastni faktorji ter vitamini, minerali in aminokisline. Sestava kolostruma je različna pri različnih sesalcih in je neposredno povezana s količino prehajanja hranilnih snovi od matere k mladičku pred rojstvom. Ima blag odvajalni učinek.

Naloga kolostruma[uredi | uredi kodo]

Materino mleko predstavlja za jetra in trebušno slinavko naravno stimulacijo za proizvajanje sokov, ki so potrebni za presnovo. Prebavni sistem je poklican na delo in samo v nekaj dneh bo deloval v popolnosti. Druga naloga kolostruma je, da stimulira prebavila h gibanju in izločanju posebnega blata, tipičnega za novorojenčka. Imenuje se mekonij - v njem so nakopičene celice in sokovi, ki so ostali v prebavnem traktu še iz časa rasti v maternici. Vsi ti dejavniki so le pokazatelji, kako pomembno je pristavljanje novorojenčka k materinim prsim že prvi dan, da dobi to pomembno tekočino. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da se ženske pouči o izredni pomembnosti in prednosti dojenja.

Sestava kolostruma[uredi | uredi kodo]

Visokokakovostni, 100 % naravni, biološko pridelani kolostrum domačih krav vsebuje več kot 90 do sedaj znanih dragocenih sestavin, ki jih lahko združimo v pet skupin; je brez kakršnihkoli dodatkov, alergenov ali antibiotikov.

Kravji kolostrum je bogat z:

Razlika med kolostrumom in mlekom[uredi | uredi kodo]

Glavne razlike med kolostrum in zrelim mlekom so, da ima kolostrum višjo raven imunoglobulinov, vitamina A in D, železa, kalcija in drugih vitmainov in mineralov. V višjih koncentracijah so prisotni poleg imunoglobulinov tudi laktoferin, lizocim in laktoperoksidaze zato ima kolostrum antimikrobne lastnosti v primerjavi z mlekom.[1]

Goveji kolostrum[uredi | uredi kodo]

Za ljudi bi bil seveda idealen človeški kolostrum, ker pa tega ni, služi goveji kot približek, pri čemer je tudi važno, po koliko dneh laktacije se pripravek imenuje še kolostrum. Pripravek s prvega dne po rojstvu je seveda mnogo bolj kolostrum kot tisti, ki se ga pobere po treh dneh, in je že mnogo bolj podoben navadnemu mleku kot kolostrumu. Torej lahko govorimo o kolostrumu kot takem v obdobju štirih dni po rojstvu mladička. V zadnjih letih je bilo objavljenih več kot 3000 člankov, znanstvenih raziskav in različnih medicinskih pričevanj, ki so potrdili, da so tako imunski kot tudi rastni faktorji kolostruma domačih krav pravzaprav identični človeškim. Vse dragocene sestavine kravjega kolostruma so dobro prebavljive in niso vrstno specifične, kar pomeni, da tudi ljudem vseh generacij prinašajo številne koristi za aktivnost, ravnovesje, regeneracijo, moč in vitalnost. Goveji kolostrum je 40 krat bogatejši z imunoglobulini Ig kot človeški. Vloga imunoglobulinov je, da se v črevesju vežejo s telesu škodljivimi snovmi.

Komu je kolostrum namenjen[uredi | uredi kodo]

V študijah so se izkazali dobri učinki pri pretreniranih športnikih in starih ljudeh, oboji so zaradi pomanjkanja protiteles v slini in sluzi nagnjeni k okužbam dihal in kolostrum je pri tem zmanjšal obolevnost. Veljalo pa bi te učinke preučiti tudi pri težavah, kjer je količina obrambnih protiteles v sluznicah prav tako zmanjšana, npr. pri hujših stresih, kronični utrujenosti in pri prirojenem pomanjkanju sluzničnih protiteles, ki je zelo pogosto – okoli 1 na 600 ljudi. S procesom staranja naše telo proizvaja vse manj imunskih in rastnih faktorjev, ki nam pomagajo v boju proti različnim boleznim ter našemu organizmu zagotavljajo energijo in vitalnost. Staranje in bolezni so torej posledica izgubljanja naravnih imunskih in rastnih faktorjev. Ker je kolostrum pomemben in bogat vir imunskih in rastnih faktorjev, je priporočljivo, da ga uživamo redno, v vseh življenjskih obdobjih. Vsakodnevno uživanje kolostruma domačih krav nam podarja številne koristi:

  • ugodno vpliva na prebavo, za urejanje prebave
  • ohranja energijo, krepi vitalnost in se uporablja pri prehodni utrujenosti, za boljše počutje
  • v kombinaciji z vsakodnevno fizično aktivnostjo in ustrezno prehrano podpira povečanje mišične mase in lahko izboljša uspešnost vadbe
  • omogoča optimalno okrevanje po intenzivni fizični vadbi,
  • športnikom pomaga vzdrževati zdrav imunski sistem v času intenzivnih treningov
  • vsebuje laktoferin, ki pripomore k naravni obrambi telesa.
  • za upočasnitev procesa staranja organizma
  • za hitrejšo regeneracijo tkiva
  • za boljšo rast in razvoj otrok
  • za krepitev odpornosti
  • pri okrevanju po poškodbah mišic, kosti, hrustanca,…
  • pri slabem počutju
  • pri nerednem prehranjevanju
  • pri alergijah na hrano, kožnih izpuščajih,
  • pri astmi, infekcijah dihal,
  • pri okužbah s kvasovkami
  • pri stresem življenju in na potovanjih [4]
  • pri sindromu vzdraženega črevesja
  • pri kronični driski zaradi preobčutljivega črevesja [5]
  • pri preprečevanju in zdravljenju okužb prebavil, vključno s Helicobacter pylori in rotavirus okužbe [1]

Vpliv[uredi | uredi kodo]

Kolostrum je nepogrešljiva podpora pri vzpostavitvi normalnega delovanja imunskega sistema modernega človeka, ki je v stiku z boleznimi, ki so posledica osiromašene prehrane in onesnaženega okolja. Pomaga vzdrževati robustno črevesno sluznico in zdravo črevesno floro.[4] Zaradi delovanja antioksidantov deluje predvsem na novonastale limfocite T, ki bolj učinkovito izločajo signalne molekule, tako da je delovanje imunskega sistema bolj usklajeno in učinkovitejše. Neprebavljena protitelesa se v črevesju vežejo na mikrobne povzročitelje bolezni, proti katerim so usmerjena. Deluje kot imunomodulator, saj prepreči razvoj in potek bolezni ali vsaj ublaži bolezenske znake pri virusnih in bakterijskih driskah ali pa obolenjih, povzročenih zaradi bakterijskih toksinov. Kolostrinin ima hormonsko delovanje, saj vpliva na razvoj novih limfocitov T, pospeši izločanje citokinov. Lizocim je naravni antibiotik, ki razgrajuje bakterijsko steno.[3] Športnikom pomaga vzdrževati zdrav imunski sistem v času intenzivnih treningov.[6] Omogoča optimalno okrevanje po intenzivni fizični vadbi, v kombinaciji z vsakodnevno fizično aktivnostjo in ustrezno prehrano podpira povečanje mišične mase in lahko izboljša uspešnost vadbe.[5] Imunoglobulini, predvsem IgA so pomembni za zaščito proti bakterijam sluznice in črevesnim zajedavcem.

Test na podganah[uredi | uredi kodo]

Testirali so podgane stare 4-6 tednov. Imeli so tri skupine in v vsaki skupini je bilo 10 samcev in 10 samic. Živele so 2 na škatlo. Podgane v kontrolni skupini so prejemale normalno hrano 10% posneto mleko v prahu in vodo na enkrat. Druga in tretja skupina pa je prejemala 3% ali 10% dodatek govejega kolostruma k svoji hrani 90 dni. Dozo hrano so jim kontrolirali vsake dva dni. Vodo je bila stalno dostopna. Podgane so bile opazovane najmanj 3x na teden in imela so tedensko kontrolo teže. Po 90 dneh so zbrali krvne vzorce podgan nato pa so jih evtanizirali s CO2. približno pol krvi so pustili strditi, serum pa so centrifugirali in poslali v laboratorije na teste. 30 organov in tkiv od vsakega od 30 samcev in 32 organov od vsake samice je bilo pregledanih po OECD 408 smernicah. Shranjeni so bili v 4% formalin in parafin za histološko preiskavo. Stegno in spodnji del noge so bili zbrani in zamrznjeni in poslani na Massey University na preiskavo. Kosti stegna in ledveni del hrbtenice so bile preiskane z x-žarki spektrometrijo (DEXA). Kostna biomehanika je bila merjena na treh točkah upognitvenega testa. Dodatek kolostruma k normalni hrani za podgane ni pokazal znakov toksičnosti ali rastnih sprememb. Podgane hranjene z dodatkom kolostruma imajo nižjo težo kot podgane v kontrolni skupini, kljub temu, da ni bilo sprememb v količini zaužite hrane. Nitrogeni in proteini v mišicah se niso razlikovali med moškimi v različnih skupinah prav tako pri ženskah, kaže pa se močan trend, da se pri uživanju kolostruma zviša nitrogen in proteini v mišicah gledano pri obeh spolih skupaj. Ne kaže se vpliv na IGF-1, če se gleda celotno populacijo se opazi manjše znižanje IGF-1 pri samcih, ki so prejemali 3% kolostruma, medtem ko pri 10% ni bilo večjih razlik pri samicah. Ne kaže se vpliva na eritrocite, hemoglobin, celični volumen eritrocitov. Ni sprememb v anatomski rasti, ni vpliva na strukturo kosti. Histološke preiskave organov in tkiv niso pokazale sprememb med skupinami. Kolostrum tudi ni vplival na elektrolite, kalij, natrij, kalcij, ureo in kreatin. Ni sprememb v renalnih funkciji. Prav tako ni sprememb v jetrnih funkcijah, vključno z albumini, bilirubinom in jetrnih encimov (ALP, ALT, AST in GGT). Znižala pa se je koncentracija holesterola pri podganah, ki so prejemale 10% kolostrum in 33% povečanje koncentracije trigliceridov pri podganah, ki so prejemale 3% kolostrum, vendar se to ni pojavilo pri podganah, ki so prejemale 10% kolostrum.[1]

Pridobivanje in obdelava kolostruma[uredi | uredi kodo]

Za poln učinek je zelo pomembno, da ga zberejo v štiriindvajsetih urah po rojstvu mladička (pozneje začne prsna žleza izločati mleko) in da ga pravilno predelajo. Strokovni, znanstveni pristop k jedi iz kolostruma je dokazal, da se s termično obdelavo uniči mnogo koristnih snovi, ki jih ima surovi kolostrum. Pri iskanju rešitve, kako za prehrano ohraniti čim več teh koristnih snovi, se je izkazalo, da se dobri rezultati dosežejo s hladnim sušenjem (liofilizacijo). Kolostrum s tem postopkom spremenimo v prah rumenkaste barve, ki ga nato v različnih oblikah lahko uživamo kot hrano ali kot dopolnilo k prehrani. Pripravki iz kolostruma (v obliki kapsul, žvečljivih tablet in drugih farmacevtskih oblik različnih proizvajalcev) so pridobljeni s tehnološko zelo naprednimi postopki . Obdelavo kolostruma omogoča visoka tehnologija, ki z uporabo nizkih temperatur in tlaka zagotavlja ohranitev biološke aktivnosti vseh dragocenih sestavin kolostruma (naj bi bilo v obdobju 16 ur po telitvi, saj je v tem času vsebnost imunskih in rastnih faktorjev najvišja, po tem času pa drastično pada).

Pri skrbi za naše telo naj bi pazili, da imamo uravnoteženo prehrano, tako da dosežemo optimalne telesne zmogljivosti, s pravilno prehrano pa varujemo še obrambni sistem telesa. Ob današnjem tempu življenja, pa tudi zaradi precej visokih cen kakovostne prehrane se kaj hitro zgodi, da ne uživamo primernih obrokov, še posebej, če smo fizično aktivni. Zakaj torej v takšnih situacijah ne bi posegli po prehranskih dopolnilih? Izbira je na tem področju velika, dostopnost enostavna. Pred uporabo se moramo izobraziti ali posvetovati, da ne kupujemo slabo učinkovitih ali celo škodljivih pripravkov, ki so marketinško dobro predstavljeni. Jasno si moramo postaviti merila izbora in pričakovanja in ne smemo verjeti zvenečim obljubam ponudnikov. Naravna prehranska dopolnila v čim bolj osnovni obliki naj imajo prednost pred zapleteno sestavljenimi, večjo pozornost posvetimo tistim, ki jasno deklarirajo poznane sestavine. Ekolostrum kot prehransko dopolnilo ne preprečuje in ne zdravi bolezni pri ljudeh. Označevanje, predstavitev in oglaševanje prehranskih dopolnil ne sme vsebovati navedb, ki bi navajale ali pomenile, da uravnotežena in raznovrstna prehrana ne more zagotoviti ustreznih količin hranil.

Shranjevanje svežega kolostruma[uredi | uredi kodo]

Testirali so stabilnost imunoglobinov pri shranjevanju svežega kolostruma z obdelavo s formaldehidom in mravljično kislino. Zbrali so kolostrum po prvi molži po skoitvi iz krave molznice na inštitutu Tierzucht krzno und Tierverhalten, Neustadt, Nemčija. Zbirka je bila naključna v različnih obdobjih leta (1994). Zbrani so bili štirje bazeni kolostruma. Štiri krave za bazen A, tri krave za bazen B, dve krave za bazen C in štiri krave za bazen C. En liter kolostuma iz vsakega bazena je bil zamrznjen do začetka poskusa. Pred začetkom poizkusa je bil vzorec iz vsakega bazena odmrznjen in razdeljen na pet 200ml vzorcev. Nato so vsako skupino obravnavali posebej:

  • F1-dodatek v višini 0,1% (ut/vol) formaldehida
  • F2-dodatek v višini 0,05% (ut/vol) formaldehida
  • FA1-dodatek v višini 0,1% (ut/vol) mravljične kisline
  • FA2-dodatek v višini 0,5% (ut/vol) mravljične kisline
  • NF brez dodatka

Po dodatku je bil vzet podvzorec (5ml) iz vsakega vzorca in analiziran na vsebnost imunoglobulinov. Preostanek je bil shranjen v inkubatorju pri 28 °C. Naslednje vzorčitve so bile po vsak teden do 4. tedna skladiščenja. Takoj po odvzemu so bili vzorci izpostavljeni centrifugiranju pri 3000 obratih ali r.p.m. (1100xg pri 4 °C za 20 minut). Po centrifugirnaju so sloj maščobe odstranil in vzorci so bili inkubirani s pol spatule sirila pri sobni temperaturi (20 °C) čez noč. Več sirila je bilo dodanega v vzorce, ki so bili obdelani s formalinom (F1 in F2), da so dobili enako količino sirotke, kot pri drugih dodajanjih. Nato so centrifugirali pri 3000 r.p.m. (1100xg pri 20 °C za 20 minut) da so ločili sirotko od kazeinske oborine. Sirotka je bila nato dana v centrifugirke in dodatno centrifugirana. En ml sirotke so nato odpipetirali v plastične posode in zamrznili, do analize imunoglobulinov z radialno imunodifuzijo (SRID). Protitelesa so pripravili z inokulacijo specifičnega antigena (imunoglobulinov) v koze in zbrali njena protitelesa v serumu. Čiščenje protiteles je bilo izvedeno z uporabo CL-4B kolone. Specifična protitelesa so bila zmešana s prečiščenim gel agarjem in nanesena na stekleno ploščo. Luknjice na agarju so bile narejeno po strditvi. Kolostrum so odpipetirali na ploščo inkubirlai v vlažni komuri 24 ur količino kompleksov je bilo vnesenih v računalnik, ki je nato izračunal koncentracijo imunoglobulinov v posameznih mg/ml. Pred začetkom poizkusa je bilo ugotovljeno, da sta bazen B in D imela kontaminacijo s krvjo, kar je bilo razvidno iz rožnate barve v nasprotju z rumeno barvo drugih bazenov. Ne obdelan vzorec iz skupine B je popolnoma razpadel v drugem tednu, kar se je opazilo pri vonji in popolni ločitvi sirotke od trdne snovi. Kontrolni vzorec iz skupine D se je pokvaril v tretjem tednu. Preostali del kontrolnih vzorcev A in C so zdržali vseh 4 tednov skladiščenja, čeprav so se v četrtem tednu začeli zgoščevati in proizvajati nekaj plina. Odločili so se da zavržejo kontrolne vzorce skupine B in D, saj ni bilo mogoče pridobiti reprezentativnih vzorcev. Primerjava kaže, da na splošno ne obstaja veliko razlike med različno obdelanimi skupinami glede IgA in IgG2. Skupina F2 je imela bistveno višjo vrednost IgG2 in IgA v primejavi z neobdelanim kolostrumom. Prišlo je do 69% znižanja IgG v štirih tednih v kontrolni skupini, pri obdelavi z mravljično kislino pa 82% pri FA1 in 53% pri FA2. V nasprotju s tem ni bilo bistvene razlike med svežim in 4-tedenskim vzorcem pri skupini F1 in F2 v IgG1 koncentracijah. Dokazali so da je prišlo do signifikantnih razlik med imunoglobulini v neobdelanem kolostrumu in zamrznjenem kolostrumu. Ni bilo opaziti vpliva na vrednosti IgA in IgG2 pri različni obdelavi. Na splošno gledano je bila obdelava s formaldehidom najbolj koristna za imunoglobuline v primejavi z mravljično kislino. Vendar je potrebno velika previdnost z uporabo formaldehida, saj lahko privede do hudih zastrupitev. Mravljična kislina škodljivo vpliva na imunoglobuline saj je bil padec imunoglobulinov pri mravljični kislini višji kot neobdelanem kolostrumu. Ph je bil merjen s stekleno eletrodo ph metra. Ph pri kolostrumu, obdelanem z formaldehidom je ostal nad 4,8 vse 4 tedne, medtem ko je ph pri neobdelanem kolostrumu padel pod 4,8 v prvih 3 dneh in je ostal stabilen do 4. tedna. V povprečju je ph vrednost višja od 4, kar označuje dober okus. Vonj iz neobdelanih fermentiranih kolostrumih je bil veliko močnejši kot kolostrum iz drugih skupin, kar lahko negativno vpliva na okusnost. Ugotovljeno je, da je formaldehid najbolj učinkovita metoda za varovanje imunoglobulinov med shranjevanjem na 28 °C, kot tudi ohranjanje fizikalnih lastnosti (vonj, okus) kolostruma. Zakisevanje ima negativni učinek na imunoglobuline. Opazili so da je visoka temperatura najbolj prizadela IgG1 kar dokazuje sorazmerno večje zmanjšanje kot v primerjavi z IgG2, IgA in IgM pri naravno fermentiranem kolostrumu, ki jm je služil kot kontrola.[7]

Viri in povezave:[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 Paul F. Davis, Nicholas S. Greenhill, Angela M. Rowan, Linda M. Schollum; The safety New Zealand bovine colostrum: Nutritional and physiological evaluation in rats; 2007; Food and Chemical Toxicology; 229-236.
  2. ^ http://www.ekolostrum.si/ekolostrum/ekolostrum-kapsule/dragocena-sestava-ekolostruma/
  3. ^ 3,0 3,1 http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/kolostrum-za-zdravje-in-moc/
  4. ^ 4,0 4,1 http://www.naturamedica.si/cms/index.php?page=naturamedica-bio-kolostrum
  5. ^ 5,0 5,1 http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=2509
  6. ^ http://www.ekolostrum.com/fileadmin/medis/ekolostrum.com/pdf/Intervju_dr.Ihan-Kako_deluje_kolostrum.pdf
  7. ^ E.W. Mbuthia, F. Klobasa, C.K. Gachuiri, A. Abate; Effect of treatment with foraldehyde and formic acid on immunoglobulin content of stored bovine colostrum; 1997; Animal Feed Science Technology; 291-298.