Kip svobode

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kip svobode
Domače ime
angleško Statue of Liberty
Lokacija Liberty Island
New York City, New York, U.S.[1]
Koordinati 40°41′21″N 74°2′40″W / 40.68917°N 74.04444°W / 40.68917; -74.04444Koordinati: 40°41′21″N 74°2′40″W / 40.68917°N 74.04444°W / 40.68917; -74.04444
Višina 46 m (od tal do bakle: 93 m)
Dedicated 28. oktober, 1886
Obnovljeno 1938, 1984–1986, 2011–2012
Kipar Frédéric Auguste Bartholdi
Obiskovalci 3,2 milijonov   (2009[2])
Uprava U.S. National Park Service
Tip Kulturni
Kriterij i, vi
Razglasitev 1984 (8. zasedanje)
evid. št. 307
Država ZDA
Regija Evropa in Severna Amerika
Uradno ime: Statue of Liberty National Monument, Ellis Island and Liberty Island
Razglasitev 15. oktober, 1966[3]
ID # 66000058
Razglasitev 15. oktober, 1924
Designated by Predsednik Calvin Coolidge[4]
Tip Individual
Razglasitev 14. september, 1976[5]
Kip svobode se nahaja v državi New York City
Lokacija Kipa svobode v New York Harbor

Kip svobode (angleško: Statue of Liberty, s polnim imenom Liberty Enlightening the World) je ameriški spomenik, ki stoji na ustju reke Hudson v newyorškem pristanišču in predstavlja pozdrav vsem obiskovalcem, tudi priseljencem, ki so prihajali v Ameriko. Združenim državam ga je v devetnajstem stoletju podarila Francija kot darilo ob stoletnici prijateljskih odnosov. Kip je izdelal Frederic Auguste Bartholdi, ogrodje pa je zasnoval Gustave Eiffel.

Kip predstavlja boginjo svobode, ki v iztegnjeni roki drži baklo. Kip svobode je eden najznačilnejših ameriških simbolov.


Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nacionalni dogodek kipa svobode so uradno praznovali 100. rojstni dan 28. oktobra 1986. Francozi so dali ZDA kip pred 100 leti za prepoznanje prijateljskih odnosov.

Kipar Frederic Auguste Bartholdi je bil pooblaščen, da naredi skulpturo do leta 1876 v spomin ameriške Deklaracije o neodvisnosti. Kip je bil skupen trud med Ameriko in Francijo. Američani so gradili podstavek kipa, Francozi pa za sestavljanje kipa v ZDA. Soočali so se z denarno stisko kipa. Alexandre Gustave Eiffel (zgradil je Eifflov stolp) je bil zadolžen, da naredi masivno železno ogrodje, ki bi pomagalo pri ojačitvi.

Podstavek je bil končan aprila leta 1886. Kip pa je bil dokončan v Franciji julija leta 1884 in je v pristanišče New Yorka prispel junija 1885 na krovu francoske fregate »Isere«, ki je prevažala dele kipa. Kip je bil razdeljen na 350 posameznih delov in paketov. Kip so sestavljali 4 mesece. 28. oktobra 1886 je bil kip prvič odprt pred več tisoč ljudmi.

Kip je bil položen na granitni podstavek znotraj dvorišča zidu v obliki zvezde Fort Wooda. V letu 1933 je skrb in administracija Nacionalnega spomenika bila spremenjena v družbo Nacionalnega parka. 7. septembra 1937, je sodna oblast spremenila ime otoku in se še sedaj imenuje »Liberty Island« (Svobodni otok).

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Na bronasti plošči v temelju Kipa svobode so besede pesnice Emme Lazarus iz leta 1883, ki vabijo izmučene, brezdomne, uboge in zaničevane, po svobodi hrepeneče množice ter ponosno oznanjajo: Ob zlatih vratih dvigam plamenico! Mišljene so množice ljudi, ki so bežale pred revščino in zatiranjem v takratni Evropi, pesniško poudarjena Zlata vrata pa so jim odpirala možnost, da začnejo v Ameriki novo življenje.

Arhitektura Kipa svobode[uredi | uredi kodo]

Kip svobode ima železno ogrodje, ki sloni na štirih jeklenih stebrih, in je prekrit z bakrom. Ženska, ki ponazarja pojem svobode, je visoka 46 m in oblečena v dolgo antično obleko. Njena glava je široka 3 m in visoka 5 m, desna roka z baklo pa je dolga 13 m. Bakla je 93 m nad morsko gladino. Debelina bakrenega plašča je 2,4 mm.

Kip sestoji na betonskem podstavku, obloženim z granitom. Njegove temelje obdaja zid v obliki zvezde z enajstimi kraki. Ta zid je del opuščene trdnjave Fort Wood. Podstavek s temelji vred je visok 47 m.

Izdelava kipa[uredi | uredi kodo]

Alexandre Gustave Eiffel je izdelal Kip svobode v predmestju Pariza, v Franciji. Nato so njegove dele pripeljali v 214 zabojih s francosko ladjo Isere v ZDA ter jih v New Yorku sestavili.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Statue of Liberty National Monument". National Park Service. 2007-12-31. Pridobljeno dne 2011-10-12. 
  2. ^ Schneiderman, R.M. (2010-06-28). "For tourists, Statue of Liberty is nice, but no Forever 21". The Wall Street Journal. Pridobljeno dne 2011-10-12. 
  3. ^ National Park Service (1994). National Register of Historic Places, 1966–1994: Cumulative List Through January 1, 1994. Washington DC: National Park Service. str. 502. ISBN 978-0-89133-254-1. 
  4. ^ "National Monument Proclamations under the Antiquities Act". National Park Service. 2003-01-16. Pridobljeno dne 2011-10-12. 
  5. ^ "Statue of Liberty National Monument" (PDF). New York City Landmarks Preservation Commission. September 14, 1976. Pridobljeno dne 2011-10-12. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]