Miami

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Miami
Mesto
City of Miami
Kolaž fotografij Miamija
Od vrha, iz leve proti desni: Panorama mestnegea središča, Freedom Tower, Villa Vizcaya, Miami Tower, Plaža Virginia Key, Center scenske umetnosti Adrienne Arsht, Dvorana AmericanAirlines Arena, PortMiami, Luna nad Miamijem

Zastava

Pečat
Vzdevek: »Čarobno mesto«, »Okno v Ameriko«, »Prestolnica Latinske Amerike« [1]
Miami znotraj okrožja Miami-Dade in zvezne države Floride
Miami is located in ZDA
Miami
Miami
Miami, ZDA
Koordinati: 25°47′16″N 80°13′27″W / 25.78778°N 80.22417°W / 25.78778; -80.22417
Država ZDA
Zvezna država Florida
Okrožje Miami-Dade
Naseljeno 1825
Priključeno 28. julij 1896
Poimenovano po Mayaimi
Upravljanje
 • Vrsta Župan z mestnim svetom
 • Župan Tomás Regalado (R)
 • Mestni upravnik Johnny Martinez
Površina
 • Mesto 143,1 km2
 • Kopno 92,4 km2
 • Voda 50,7 km2
 • Urbano 2.891 km2
 • Metropolitansko obm. 15.890 km2
Nadmorska višina 2 m
Prebivalstvo (ocena za 2012)[2][3][4][5]
 • Mesto 413.892 (42 v ZDA)
 • Gostota 46.871 preb./km2
 • Urbano 5.502.379 (4, v ZDA)
 • Metropolitansko obm. 5,564,635 (8, v ZDA)
Časovni pas EST (UTC−5)
 • Poletje (DST) EDT (UTC−4)
Poštne številke 33010–33299
Omrežna skupina 305, 786
Spletna stran miamigov.com/home

Miami je velemesto ob severnem delu zaliva Biscayne Bay ob obali Atlantskega oceana na jugovzhodu Floride v Združenih državah Amerike. Njegovo metropolitansko območje je osmo največje po prebivalstvu in peto največje po površini v državi.

Miami je eno vodilnih svetovnih finančnih, trgovskih, kulturnih, medijskih, zabavnih, umetnostnih in mednarodnotrgovinskih središč. [6][7] Leta 2010 se je glede na pomen svojih gospodarskih, kulturnih in drugih sektorjev uvrstil na 7. mesto v ZDA in 33. na svetu. [8] Leta 2008 je revija Forbes Miami zaradi svoje kvalitete zraka, čiste pitne vode, obsežnih zelenih površin, urejenih ulic in programov recikliranja označila za »Najčistejše mesto Amerike«. [9] Glede na študijo 73 svetovnih mest družbe UBS iz leta 2009 je Miami najbogatejše mesto v ZDA in peto najbogatejše na svetu po kupni moči. [10] Miami nosi vzdevek »Prestolnica Latinske Amerike« [1] in je drugo največje mesto v ZDA po številu špansko govorečega prebivalstva (za El Pasom) ter središče skupnosti Kubanskih Američanov. [11]

Mestno središče Miamija in Južna Florida sta dom velikega števila mednarodnih bank ter drugih velikih narodnih in mednarodnih družb. [12][13] Civic Center (»Mestno središče«) je pomembno središče bolnišnic, raziskovalnih inštitutov, medicinskih centrov in biotehnoloških obratov. Že več kot dve desetletji mestno pristanišče Port of Miami (znano tudi kot »Svetovna prestolnica križarskih ladij«) slovi kot najpomembnejše pristanišče križark na svetu. Tukaj so zasidrane nekatere izmed največjih križark na svetu, prav tako pa je vodilno po številu potnikov in družb, ki se ukvarjajo z organizacijo križarjenj in imajo tu svoj sedež. [14]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Približno 400 mož je v stavbi na sliki levo glasovalo za Miamijevo priključitev.
Zgodovinsko okrožje mestnega središča Miamija je najstarejše v mestu. Najstarejše izmed zgradb segajo v leto 1896.

Na območju, na katerem danes stoji mesto Miami, so tisočletja prebivali ameriški staroselci. Okoli tisočletje pred prihodom Evropejcev so sem prišli pripadniki plemena Tequesta.

Leta 1566 je španski raziskovalec Pedro Menéndez de Avilés to območje razglasil za last španske krone. Leto kasneje so konkvistadorji končali z gradnjo misijona. Zatem sta si Španija in Velika Britanija dolga leta izmenjevali oblast nad Florido vse do leta 1821, ko so ga Španci prepustili Američanom. Z namenom utrditve svoje oblasti na območju in izgonom plemenske skupnosti Seminolov so slednji leta 1836 zgradili trdnjavo Fort Dallas. Tako so tudi v okolici Miamija potekali spopadi proti Seminolom.

Miami je znan kot »edino ameriško velemesto, ki ga je spočela ženska«, natančneje Julia Tuttle. [15] Tuttlova je bila premožna pridelovalka agrumov po rodu iz Clevelanda. V zgodnjem obdobju svojega razvoja je bilo območje Miamija znano kot »Biscayne Bay Country« (Dežela okoli zaliva Biscayne). Koncem 19. stoletja so ga opisovali kot »obetajočo divjino« [16] in »eno najprimernejših mest za gradnjo v vsej Floridi«. [17] Rekordno mrzla zima med letoma 1894-1895 je pospešila razvoj mesta, saj so se širom cele Floride ohranili le pridelki kmetov iz teh krajev. Tuttlova je tudi zaradi tega prepričala Henryja Flaglerja, železniškega mogotca, da je svojo železnico Florida East Coast Railway podaljšal vse do Miamija, zaradi česar si je tudi prislužila naziv »mati Miamija«. [18] Miami je uradno postal mestna skupnost 28. julija 1896, ko je imel nekaj več kot 300 prebivalcev. [19] Poimenovan je bil po bližnji reki Miami, ki je svoje ime dobila po staroselskem plemenu Mayaimi, ki je prebivalo okoli jezera Okeechobee.[navedi vir]

Med 20. stoletjem je mesto bilo priljubljena destinacija za prebivalce severa države, kar je med 20. leti 20. stoletja za mesto pomenilo večanje prebivalstva in izboljšanje infrastrukture. Upad nepremičninskega trga, Miamijski orkan leta 1926 in Velika gospodarska kriza 30. let so razvoj mesta upočasnili. Ob začetku 2. svetovne vojne je Miami zaradi svoje strateške lege postal vojaško oporišče mornarice ZDA, specializirano za boj proti nemškim podmornicam. Mesto je ponovno postalo zanimivo za priseljence, leta 1940 je štelo natanko 172, 172 prebivalcev.

Po prihodu Fidela Castra na oblast v Kubi leta 1959 je veliko premožnih Kubancev zapustilo državo. Mnogi izmed njih so se ustalili v Miamiju in postali pomemben del mestne skupnosti. V mesto so prihajali novi obrtniki, rasle so kulturne znamenitosti. Med 80. in 90. leti 20. stoletja je Južna Florida postala socialno žarišče zaradi vojne proti drogam, priseljevanja iz Haitija in Latinske Amerike in uničenja, ki ga je za sabo pustil orkan Andrew. Pogosto je prihajalo tudi do rasnih in kulturnih spopadov, a se je navkljub temu v 2. polovici 2. stoletja Miami razvil v veliko mednarodno gospodarsko in kulturno središče. [11]

V le 110 letih se je prebivalstvo Miamija in njegovega metropolitanskega območja povečalo iz dobrih tisoč na skoraj pet milijonov in pol prebivalcev. Miami je prav zaradi omenjenega hitrega razvoja znan kot »Čarobno mesto«. [20]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Ustrje reke Miami pri Brickell Keyu

Miami in njegova predmestja se nahajajo na prostrani planoti med močvirjem Everglades na zahodu in zalivu Biscayne na vzhodu, ki se razteza od Floridskega zaliva do severa vse do jezera Okeechobee. Nadmorska višina območja nikjer ne presega 14 m, [21] povprečno pa se v večini sosesk giblje okoli 2 m, [22] še posebno tistih v bližini obale. Do najvišjih valov pride v bližini obalnega grebena Miami Rock Ridge, katerega substrat leži pod pretežnim delom vzhodnega metropolitanskega območja Miamija. Glavni del velemesta se nahaja ob bregovih zaliva Biscayne, znotraj katerega najdemo na stotine naravnih in umetno narejenih pregradnih otokov. Na največjem se nahajata plaži Miami Beach in South Beach. Topel oceanski Zalivski tok teče vsega slabih 10 km severno, kar pomeni, da ima mesto celo leto toplo podnebje, zime pa mile.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Tipična poletna popoldanska nevihta, ki nad Miami pride iz Evergladesa

Miami ima tropsko monsunsko podnebje [23] z vročimi in vlažnimi podnebji ter kratkimi in milimi zimami z daljšim obdobjem z manjšo količino padavin. Na njegovo podnebje vplivajo nizka nadmorska višina, lega ob oceanu, lega skorajda tik ob rakovem povratniku in bližina Zalivskega toka. Zaradi sorazmerno visokih povprečnih januarskih temperatur (19,6 °C) se hladen zrak tukaj ustali po odhodu hladne fronte, kar zakrivi nizke količine padavin. Temperature se občasno spustijo pod 10 °C, zelo redko pa pod 2 °C. Najvišje zimske temperature dosežejo 21-25 °C. Sezona dežja se začne v maju in konča v sredini oktobra. Med tem obdobjem se temperature gibljejo med 29-35 °C, prisotna pa je tudi visoka vlaga. Sicer se pogosto pojavljajo popoldanske nevihte in morski vetrc, ki temperature nekoliko znižajo, a navkljub temu razmere ostanejo precej soparne. Večina padavin zapade na to obdobje.

Ekstremne temperature segajo od -2,8 °C (3. februarja 1917) do 38 °C (21. julija 1940). [24] V Miamiju nikoli niso zapadle večje količine snega, le enkrat pa so zabeležili snežne vrtince, in sicer 19. januarja 1977. [25]

Sezona orkanov uradno traja od 1. junija do 30. novembra, navkljub temu pa se orkani lahko pojavijo tudi zunaj tega obdobja. Največja nevarnost za Miami obstaja med vrhuncem sezone zelenortskih orkanov, ki traja med sredino avgusta do konca septembra. [26] Tornadi so v Miamiju izjemno redki, a ne nemogoči: eden je mesto zadel leta 1925, drugi pa leta 1997.

Mesec januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december letno
Povprečne višje temperature (°C) 24 25 26 28 30 31 31 32 31 29 26 25 28
Povprečne nižje temperature (°C) 15 16 17 20 22 23 24 24 24 22 18 16 20
Padavine v cm 5 5 6 7 14 22 15 19 21 17 7 4 148
Vir: Weatherbase

Demografija[uredi | uredi kodo]

Zgodovinska naseljenost
Leto Preb.   ±%  
1900 2.739 —    
1910 5.471 +99.7%
1920 29.549 +440.1%
1930 110.637 +274.4%
1940 172.172 +55.6%
1950 249.276 +44.8%
1960 291.688 +17.0%
1970 334.859 +14.8%
1980 346.865 +3.6%
1990 358.548 +3.4%
2000 362.470 +1.1%
2010 399.457 +10.2%
2012 413.892 +3.6%
vir:[27]

V strogem centru mesta prebiva slaba trinajstina prebivalcev Južne Floride. Ob tem 52% prebivalcev okrožja Miami-Dade ne živi znotraj priključene mestne skupnosti. Po številu prebivalstva je Miami 42. največje mesto v ZDA. Znotraj njegovega metropolitanskega območja, ki je največje na jugovzhodu države in po številu prebivalstva sedmo največje v ZDA ter vključuje okrožja Miami-Dade, Broward in Palm Beach, skupno prebiva približno 5,5 milijona ljudi. [28] Leta 2008 je Organizacija združenih narodov ocenila, da je Miami 44. največje mesto na svetu. [29]

Leta 2000 se je glede na narodno/etnično poreklo 34,1 % prebivalstva opredelilo za Kubance, [30] 5,6% za Nikaragvance, [31] 5.5% za Haitijce,[32] 3.3% za Hondurance,[33] 1.7% za Dominikance,[34] in 1,6% za Kolumbijce. [35] Leta 2004 je Razvojni program Združenih narodov Miami uvrstil na prvo mesto glede na odstotek prebivalcev, rojenih zunaj države, v kateri se mesto politično nahaja (59%). Drugi na lestvici je bil Toronto s 50%.

Leta 2010 je v mestu bilo 183,994 gospodinjstev, od katerih je 14% bilo praznih. [36] Leta 2000 je v 26,3% gospodinjstev živela skupnost skupaj z mladoletnimi otroki, v 36,6% poročeni pari. 18,7% gospodinjstev je imelo žensko vodjo gospodinjstva brez prisotnega moža, v 37,9% pa niso živele družinske skupnosti. V 30,4% gospodinjstvih so prebivali posamezniki, v 12,5% pa so ti posamezniki bili starejši od 65 let. V povprečnem gospodinjstvu je živelo 2,61 člana, povprečno družinsko skupnost pa je sestavljalo 3,25 člana. Glede na starost je 21,7% prebivalcev bilo mlajših od 18 let, 8,8% starih med 18 in 24 let, 30,3% starih med 25 in 44 let, 22,1% starih med 45 in 64 let ter 17% starih nad 65 let. Povprečna starost je bila 38 let, na vsakih 100 žensk pa je bilo 98,9 moških. Na vsakih 100 žensk starejših od 18 let je bilo 97,3 moških.

Leta 2009 je povprečni dohodek na gospodinjstvo v mestu znašal 29,812 $, na družino pa 33,814 $. Dohodek na osebo je za mesto znašal 19,846 $. Okrog 21,7% družin in 26,3% prebivalstva je živelo pod mejo revščine.

Demografija Miamija[36]
Popis prebivalstva ZDA iz leta 2010 Miami Okrožje Miami-Dade Florida
Skupno prebivalstvo 399,457 2,496,435 18,801,310
Rast prebivalstva v odstotkih (2000-2010) +10.2% +10.8% +17.6%
Gostota prebivalstva 28.841,8/km2 3.407,1/km2 908/km2
Belci 72.6% 73.8% 75.0%
Belci, ki niso hispanskega porekla 11.9% 15.4% 57.9%
Afroameričani 19.2% 18.9% 16.0%
Latinoameričani 70.0% 65.0% 22.5%
Azijci 1.0% 1.5% 2.4%
Ameriški oz. aljaški staroselci 0.3% 0.2% 0.4%
Pacifiški otočani ali havajski domorodci 0.0% 0.0% 0.1%
Večrasno prebivalstvo 2.7% 2.4% 2.5%
Druge rase 4.2% 3.2% 3.6%
Zgodovinska etnična sestava Miamija[37][38]
Leto Belci Belci, ki niso hispanskega porekla Afroameričani Azijci Drugi Latinoameričani
(katerekoli rase)
1910 58.7% 41.3% 0.1%
1920 68.5% 31.3% 0.1%
1930 77.3% 22.7% 0.1%
1940 78.5% 21.4% 0.1%
1950 83.7% 16.2% 0.1%
1960 77.4% 22.4% 0.1% 17.6%
1970 76.6% 41.7% 22.7% 0.3% 0.4% 44.6%
1980 66.6% 19.4% 25.1% 0.5% 7.8% 55.9%
1990 65.6% 12.2% 27.4% 0.6% 6.4% 62.5%
2000 66.6% 11.8% 22.3% 0.7% 5.6% 65.8%
2010 72.6% 11.9% 19.2% 1.0% 4.2% 70.0%


Jezikovna sestava[uredi | uredi kodo]

Leta 2000 je 66,75% prebivalcev kot svoj prvi jezik navedlo španščino, 25,45% angleščino, 5,20% haitijsko kreolščino, 0,76% pa francoščino. [39]

Drugi jeziki, zastopani v mestu, so: portugalščina (0,41%), nemščina (0,18%), italijanščina (0,16%), arabščina (0,15%), kitajščina (0,11%) in grščina (0,08%). Prebivalstvo Miamija je v ZDA med vodilnimi po deležu govorcev, katerih prvi jezik v domačem okolju ni angleščina (74.55%).[39]

Glede na trend izseljevanja angleško govorečega prebivalstva iz okolice se pričakuje, da bo delež prebivalstva, ki govori le angleščino, še naprej upadal. [40]

V množični kulturi[uredi | uredi kodo]

Pogled na »Luno nad Miamijem«, ki je navdihnila istoimenski film, TV-serijo in pesem.

Film in televizija[uredi | uredi kodo]

Miami je središče televizijske in filmske produkcije. Semkaj so bili postavljeni številni filmi, televizijski šovi telenovele in prezentacije nagrad. Okoli leta 2005 je Miami postal prizorišče številnih resničnostnih šovov. Prav tako je Miami pomembno svetovno središče za televizijsko in filmsko produkcijo v španskem jeziku.

Glasba[uredi | uredi kodo]

Miami je navdihnil številna imena glasbenih skupin, pa tudi imena albumov in pesmi. Tako naprimer pokojni kantri pevec Keith Whitley v pesmi »Miami, My Amy« opeva posebno žensko iz Miamija; omenjena pesem je ena njegovih največjih hitov še dandanes. [41]

Videoigre[uredi | uredi kodo]

Videoigri Grand Theft Auto: Vice City (ena najbolje prodajanih videoiger leta 2002)[42] in Grand Theft Auto: Vice City Stories sta postavljeni v izmišljeno mesto Vice City, oblikovano po Miamiju. V njem najdemo zelo podobno arhitekturo in geografske značilnosti ter prebivalce, ki govorijo haitijsko kreolščino in španščino, kot tudi mnogi prebivalci Miamija.

Videoigra Scarface: The World Is Yours se odvija v Miamiju. Njena zgodba je zasnovana po kvazi-nadaljevanju filma Scarface iz leta 1983 z Alom Pacinom v glavni vlogi Tonyja Montane. Glas protagonistu videoigre posodi André Sogliuzzo. Igra se začne v končnem prizoru filma, ko dvorec Montane napadajo najeti morilci Alejandra Sose. [43]

Sestrska mesta[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 "Miami: the Capital of Latin America". Time. 2.12.1993. 
  2. ^ "American Factfinder, Profile of General Population and Housing Characteristics: 2010". US Census Bureau. Pridobljeno dne October 21, 2011. 
  3. ^ American Community Survey Miami Urbanized Area (2008 estimate)
  4. ^ Annual Estimates of the Population of Metropolitan and Micropolitan Statistical Areas
  5. ^ "2009 City Estimates", US Census Bureau. (CSV format)
  6. ^ "The World According to GaWC 2008". Globalization and World Cities Study Group and Network, Loughborough University. Pridobljeno dne 3.3.2009. 
  7. ^ "Inventory of World Cities". Globalization and World Cities (GaWC) Study Group and Network. Pridobljeno dne 1.12.2007. 
  8. ^ "The Global Cities Index 2010". Pridobljeno dne 8.9.2010. 
  9. ^ Van Riper, Tom (17.3.2008). "America's cleanest cities". Forbes Magazine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2010-05-29. Pridobljeno dne 23.2.2008. 
  10. ^ "City Mayors: World's richest cities by purchasing power". City Mayors. Pridobljeno dne 19.9.2009. 
  11. ^ 11,0 11,1 U.S. Census, 2010 (Ethnicity) and Census American Community Survey 2008 (language).
  12. ^ Nest Seekers International. Nestseekers.com. Pridobljeno 8.10.2012.
  13. ^ Brickell – Downtown Miami, Florida. Madduxco.com. Pridobljeno 8.10.2012
  14. ^ Cruise lines departing from the Port of Miami. Gomiami.about.com (10.4.2012). Pridobljeno 8.10.2012.
  15. ^ Henry, Brian. (1995) "Miami Centennial Trivia," South Florida History, Vol. 23 No. 3 Summer, 1995. p. 33
  16. ^ "The Day in St. Augustine — The Hack Line to Biscayne Bay", The Florida Times-Union, 10.1.1893. Pridobljeno 27.8.2005.
  17. ^ "A Trip to Biscayne Bay", The Tropical Sun, 9.3.1893. Pridobljeno 22.1.2006.
  18. ^ Muir, Helen. (1953) Miami, USA Henry Holt and Company. p. 55
    Weiner, Jacqueline (29.3-4.4.2010), "Statue of Miami's First Lady, Julia Tuttle, may be birthday present", Miami Today 
  19. ^ Williams, Linda K. & George, Paul S. "South Florida: A Brief History". Historical Museum of South Florida. Pridobljeno dne 24.8.2009. 
  20. ^ "Miami-Dade County – Information Center". Miami-Dade County. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25.2.2008. Pridobljeno dne 18.4.2008. 
  21. ^ "Miami Environment". Advameg. Pridobljeno dne 19.7.2007. 
  22. ^ "Miami, Florida metropolitan area as seen from STS-62". National Aeronautics and Space Administration. Pridobljeno dne 19.8.2007. 
  23. ^ "World Map of Köppen−Geiger Climate Classification". 
  24. ^ "Lowest Temperature of Record". National Weather Service. 
  25. ^ Howard Kleinberg (30.12.1989). "The Great Miami Snow Job". The Dispatch. Pridobljeno dne 23.9.2010. 
  26. ^ "Vulnerable cities: Miami, Florida". The Weather Channel. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27.4.2006. Pridobljeno dne 19.2.2006. 
  27. ^ "CENSUS OF POPULATION AND HOUSING (1790–2000)". U.S. Census Bureau. Pridobljeno dne 26. marec 2012. 
  28. ^ "Annual Estimates of the Population of Metropolitan and Micropolitan Statistical Areas: April 1, 2000 to July 1, 2009" (XLS). 2009 Population Estimates. United States Census Bureau, Population Division. 19.3.2010. Pridobljeno dne 18.10.2010. 
  29. ^ "Table A.12. Population of urban agglomerations with 750,000 inhabitants or more in 2005, by country, 1950–2015" (PDF). World Urbanization Prospects: The 2005 Revision. United Nations Department of Economic and Social Affairs/Population Division. Pridobljeno dne 1.1.2008. 
  30. ^ "Ancestry Map of Cuban Communities". Epodunk.com. Pridobljeno dne 19.11.2007. 
  31. ^ "Ancestry Map of Nicaraguan Communities". Epodunk.com. Pridobljeno dne 19.11.2007. 
  32. ^ "Ancestry Map of Haitian Communities". Epodunk.com. Pridobljeno dne 19.11.2007. 
  33. ^ "Ancestry Map of Honduran Communities". Epodunk.com. Pridobljeno dne 19.11.2007. 
  34. ^ "Ancestry Map of Dominican Communities". Epodunk.com. Pridobljeno dne 19.11.2007. 
  35. ^ "Ancestry Map of Colombian Communities". Epodunk.com. Pridobljeno dne 19.11.2007. 
  36. ^ 36,0 36,1 American FactFinder, United States Census Bureau. "Miami city, Florida – Census 2010:Florida – USATODAY.com –". USA Today. Pridobljeno dne 12.1.2012. 
  37. ^ Shaping Florida: The Effects of Immigration, 1970–2020|Center for Immigration Studies. Cis.org. Retrieved on 2012-10-08.
  38. ^ http://www.census.gov/population/www/documentation/twps0076/FLtab.pdf
  39. ^ 39,0 39,1 "Data Center Results – Miami, Florida]". Modern Language Association. Pridobljeno dne 25.8.2007. 
  40. ^ "In Miami, Spanish becoming primary language." Associated Press at MSNBC. 29.5.2008. Pridobljeno 27.3.2010.
  41. ^ "Keith Whitley – Miami, My Amy Lyrics". Sing365.com. Pridobljeno dne 27.6.2009. 
  42. ^ "Grand Theft Auto: Vice City". Rockstar Games. Pridobljeno dne 23.3.2012. 
  43. ^ . Blueprint: Review http://blueprintreview.co.uk/2012/11/scarface-the-world-is-yours-2/. Pridobljeno dne 8.6.2013.  Manjkajoč |title= (pomoč)
  44. ^ "Amman’s Relations with Other Cities". 
  45. ^ Sister Cities. Miamidade.gov. Pridobljeno 8.10.2012.
  46. ^ 46,00 46,01 46,02 46,03 46,04 46,05 46,06 46,07 46,08 46,09 46,10 "Mayor's International Council Sister Cities Program". City of Miami. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26.5. 2007. Pridobljeno dne 13.7.2007. 
  47. ^ 47,0 47,1 "Online Directory: Florida, USA". Sister Cities International. Pridobljeno dne 25. julij 2008. 
  48. ^ "Office of the Mayor of Managua, Nicaragua (In Spanish)". Urad župana Manague. Pridobljeno dne 7.12.2009. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Podatki o pojmu Miami so morda na razpolago tudi v katerem izmed sorodnih projektov Wikipedije:

* Slovarske definicije v Wikislovarju
* Učbeniki v Wikiknjigah
* Navedki v Wikinavedku
* Izvorna besedila v Wikiviru
* Slike, zvok in animacije v Zbirki
Popotniški vodič v Wikivoyage