Džoser

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Džoser
Faraon
Djoser statue.jpg
Džoserjev kip iz apnenca iz njegovega serdaba
Vladanje 19 ali 28 let okoli 2670 pr. n. št.
Predhodnik Khasekhemwy (najverjetneje) ali Nebka
Naslednik Sekhemkhet (najverjetneje) ali Sanakhte
Soprog(a) od Hetephernebti
Vladarska hiša 3. dinastija
Oče Khasekhemwy
Mati Nimaethap

Džoser, egipčanski faraon (2778 pr. n. št.).

Džoser (beri tudi kot Djeser in Zoser) je starodaven egipčanski kralj (faraon) iz 3. dinastije v času starega kraljestva in ustanovitelj te dinastije. Bil je znan po svojih heleniziranih imenih Tosorthros (po Manethu) in Sesorthos (po Euzebiju). Bil je sin kralja Khasekhemwy in kraljica Nimaethap, če pa je bil tudi neposredni prestolonaslednik, je še vedno nejasno. Večina Ramesside Kinglists piše ime kralja Nebka pred njim. Ker pa še vedno obstajajo težave pri povezovanju tega imena s sodobnimi imeni Horus, nekateri Egiptologi dvomijo v navedeno zaporedje na prestolu.

Identiteta[uredi | uredi kodo]

Kartuša z imenom ...djeser-sah v seznamu kraljev iz Abidosa. Opomba zgornji del kartuše kaže znake izbrisanih hieroglifov.

Poslikan apnenčast kip Džoserja, zdaj v egipčanskem muzeju v Kairu, je najstarejši znan egipčanski kip v naravni velikosti. Danes je v Saqqari, na mestu kjer so ga našli, kopija mavčnega kipa namesto originala. Kip je bil najden med raziskovanje med letoma 1924-1925.

V sodobnih napisih je imenovan Netjerikhet, kar pomeni "božansko telo." Kasnejši viri, ki se sklicujejo na reference iz Novega kraljestva, pomagajo potrditi, da sta Netjerikhet in Džoser ista oseba.

Medtem ko Manetho imeni Necherophes in Nebka iz Torinskega seznama kraljev navaja kot prvega vladarja 3. dinastije, veliko Egiptologov verjame, da je bil Džoser prvi kralj te dinastije, kar izhaja iz zaporedja v Papyrus Westcar, v katerem so navedeni nekateri predhodniki Khufuja in predlaga Nebka dati med Džoserja in Hunija in ne pred Džoserja. Še bolj pomemben pa je angleški egiptolog Toby Wilkinson ki je pokazal, da se nahaja na vhodu v grob Khasekhemwyja pri Abidosu ime samo Džoser, namesto Nebka. [1]

Družina[uredi | uredi kodo]

Ker je kraljica Nimaethap, žena Khasekhemwyja, zadnjega kralja druge egipčanske dinastije, ki je navedena na pokrovu pečata Khasekhemwyja z naslovom "Matere kraljevih otrok", nekateri avtorji trdijo, da je bila Džoserjeva mati in Khasekhemwy njegov oče. To je predlagano tudi iz drugega pečata, datiranega v času Džoserjevega vladanja, ko jo kliče "Mati kralja dveh dežel". Njen kult se zdi, da je bil še vedno aktiven v kasnejšem času vladanja Sneferuja.

Hetephernebti je opredeljena kot ena od Džoserjevih kraljic "na seriji stel iz stopničaste piramide (zdaj v različnih muzejih) in fragmenta reliefa stavbe v Hermopolisu" trenutno v egipčanskem muzeju v Torinu. [2]

Inetkawes je bila njuna edina hči znana po imenu. V času Džoserjevega vladanja je obstajala še tretja ženska, vendar je bilo njeno ime uničeno. Odnos med Džoserjem in njegovim naslednikom Sekhemkhetom ni znano, tudi datum njegove smrti je negotov.

Vladanje[uredi | uredi kodo]

Dolžina vladanja[uredi | uredi kodo]

Manetho navaja, da je Džoser vladal Egiptu devetindvajset let, medtem ko Torinski seznam kraljev navaja, da le devetnajst let. Zaradi svojih številnih pomembnih gradbenih projektov, zlasti v Sakkari, nekateri znanstveniki trdijo, da je moral Džoser vladati skoraj tri desetletja. Zdi se da je Manethov podatek bolj natančen, glede na Wilkinsonove analize in rekonstrukcije Kraljevskih analov. Wilkinsonova rekonstrukcija Analov daje Džoserju "28 popolnih ali delnih let", ugotavlja, da se število živine, zabeležene na kamnu iz Palerma, stela V in Fragment 1 iz Kaira, stela V, za začetek in konec Džoserjevega vladanja najverjetneje kažeta leta 1-5 in 19-28. Žal so danes nečitljivi. Leto kronanja je ohranjeno, sledeč letnim dogodkom, ki so navedeni na paru pilonov in trdnjavi Qau-Netjerw ("griči bogov").

Politične aktivnosti[uredi | uredi kodo]

Stela lakote, ki omenja Džoserja.

Džoser je vodil več svojih vojaških pohodov na Sinajski polotok, v katerih so bili zajeti lokalni prebivalci. Poslal je tudi ekspedicije v rudnike dragocenih mineralov, kot so turkizi in baker, saj je bilo znano, da se nahajajo v puščavi. Sinaj je bil tudi strateško pomemben kot blažilnik med dolino Nila in Azijo.

Njegov najbolj znan spomenik je bila stopničasta piramida, ki je nastala kot posledica gradnje več mastab ena nad drugo. Ta oblika je sčasoma privedla do standardne oblike piramide v kasnejšem obdobju Starega kraljestva. Manetho, mnogo stoletij kasneje, namiguje na arhitekturni napredek tega vladarja, ki navaja, da je "Tosorthros" odkril, kako graditi iz klesanega kamna, v nadaljevanju se ga spominjajo po zdravniku [Asklepij]]u in po uvedbi nekaterih reform v sistemu pisanja. Sodobni znanstveniki menijo, da je Manetho sprva pripisovali (ali naj bi pripisoval) te podvige Imuthesu, ki so ga Grki in kasneje Rimljani definirali kot Asklepija, kar ustreza Imhotepu, slavnemu Džoserjevemu ministru, ki je vodil gradnjo stopničaste piramide.

Nekateri fragmenti reliefov iz Heliopolisa in Gebeleina omenja ime Džoser in kažejo, da je naročil gradbene projekte v teh mestih. Prav tako naj bi fiksiral južno mejo svojega kraljestva na prvem kataraktu Nila. Napis znan kot Stela lakote in trditev datuma vladanja Džoserja, verjetno ustvarjena v času ptolomejske dinastije pripoveduje, kako je Džoser obnovil tempelj Khnum na otoku Elephantine na prvem kataraktu, zato se je končala sedemletna lakota v Egiptu. Nekateri menijo, da je bil ta starodavni napis kot legenda v času, ko je bil napisan. Kljub temu pa je jasno, da se Džoserja, več kot dve tisočletji po njegovem vladanju, Egipčani še spomnijo.

Čeprav se zdi, da so se začeli graditi grobnico v Abidosu (Zgornji Egipt) (ostala je nedokončana), je bil na koncu Džoser pokopan v svoji slavni piramidi pri Sakkari v Spodnjem Egiptu. Ker je bil Khasekhemwy, faraon iz 2. dinastije, zadnji faraon, ki je bil pokopan v Abidosu, nekateri egiptologi sklepajo, da je bil prehod na bolj severno glavno mesto zaključen v času Džoserja.

Džoser in Imhotep[uredi | uredi kodo]

Eden od najbolj znanih sodobnikov kralja Džoserja bil njegov vezir, "vodja kraljeve ladjedelnice" in "nadzornik vseh kamnitih del", Imhotep. Imhotep je nadziral gradbene projekte iz kamna, kot so grobnice kralja Džoserja in Sekhemkheta. Možno je, da je bil Imhotep omenjen tudi v znameniti Papyrus Westcar, v zgodbi z naslovom "Khufu in čarovniki". Ampak zato, ker je papirus na začetku poškodovan, se je ime Imhotep izgubilo. Papirus iz starodavnega egipčanskega templja Tebtunis, ki datira v 2. stoletju našega štetja, je ohranil dolgo zgodbo v demotični pisavi o Džoserju in Imhotepu. V času Džoserja je bil Imhotep tako pomemben in slaven, da je bil počaščen s kipom kralja Džoserja v svoji nekropoli v Sakkari.

Grobnica[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Džoserjeva piramida.
Stara fotografija Džoserjeve piramide.
Džoserjeva stopničasta piramida v Sakkari Saqqara, Egypt
Kralj Džoser teče za praznovanje Hebsed (relief iz podzemnih rovov)

Džoser je bil pokopan v svoji znameniti stopničasti piramidi v Sakkari. Ta piramida je bila prvotno zgrajena kot skoraj kvadratna mastaba, potem pa so to nadgradili še s petimi nadaljnjimi mastabami naloženimi na prvo, vsaka nova je bila manjša od predhodne in nastala je prva stopničasta piramide. Nadzornik gradbenih konstrukcij je bil visok duhovnik Imhotep.

Piramida[uredi | uredi kodo]

Stopničasta piramida in apnenčasti stebri.

Stopničasta piramida je narejena iz apnenca. Je velika in vsebuje le en tesen hodnik, ki vodi do srede strukture, in se konča v grobi komori, kjer je bil skrit vhod v nagrobni jašek. Ta notranja gradnja je bila kasneje napolnjena z ruševinami, ker ni bila več uporabna. Piramida je bila nekoč visoka 62 metrov in je imela osnovne mere okoli 125 X 109 metrov. Obložena je bila s fino poliranim belim apnencem. [3]

Podzemna struktura[uredi | uredi kodo]

Zahodna kolonada Džoserjeve nekropole.

Pod stopničasto piramido je bil skopan velik labirint hodnikov in dvoran. Grobna komora leži sredi podzemnega kompleksa, na dnu 28 metrov globokega jaška, ki vodi neposredno od površine navzdol do groba. Vhod je zapečaten z vtičnim kamnom z maso 3,5 tone. Podzemski pokopni labirint vsebuje štiri galerije, vsaka gleda v eno glavno smer. Vzhodna galerija vsebuje tri apnenčaste reliefe, ki prikazujejo kralja Džoserja med praznovanjem Hebsed (praznik pomlajevanja). Stene okrog in med temi reliefi so okrašene z modrikastimi fajansnimi ploščicami. Na ta način so posnemali preproge, kot namig na mitološke podzemne vode. Ostale galerije so ostale nedokončane.

Na vzhodni strani piramide, zelo blizu modre sobe, enajst grobnih jaškov vodi naravnost navzdol 30-32 metrov globoko in nato pod pravim kotom v zahodni smeri. Jaški I - V so bili uporabljeni za pokope kraljevih družinskih članov, jaški VI - XI so bili uporabljeni kot simbolne grobnice za kraljevih prednikov iz 1. in 2. dinastije. Več kot 40.000 posod, skled in vaz narejenih iz različnih poldragih kamnov so našli v teh galerijah. Kraljeva imena, kot so Den, Semerkhet, Nynetjer in Sekhemib so bila zarezana v lončkih. Danes menijo, da je Džoser obnovil izvirne grobnice prednikov in jih nato zapečatil s pridatki v galerijah v poskusu, da bi jih rešil.

Kompleks nekropole[uredi | uredi kodo]

Džoserjeva stopničasta piramida je obdana z 10,5 metra visokim nišnim zidom, ki tvori notranje dvorišče površine 15 ha. To dvorišče vsebuje več kultnih stavb, kot so Južna grobnica, Južno dvorišče, Južni paviljon, Severni paviljon, Vhodna kolonada in Serdab z znamenitim sedečim kipom Džoserja.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Toby Wilkinson, Early Dynastic Egypt, Routledge, 1999, pp.83 & 95
  2. ^ Aidan Dodson & Dyan Hilton, The Complete Royal Families of Ancient Egypt, Thames & Hudson (2004), p.48
  3. ^ Harry Adès A Traveller's History of Egypt (Chastleton Travel/Interlink, 2007) ISBN 1-905214-01-4 p48

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Atiya, Farid (1 January 2006). Ancient Egypt. American Univ in Cairo Press. ISBN 978-977-17-3634-9.
  • Berrett, LaMar C. (1 April 1996). Discovering the World of the Bible. Cedar Fort. ISBN 978-0-910523-52-3.
  • Rosanna Pirelli, "Statue of Djoser" in Francesco Tiradritti (editor): The Treasures of the Egyptian Museum. American University in Cairo Press, Cairo 1999, p. 47.
  • Toby Wilkinson: Early Dynastic Egypt. Routledge, London 2001, pp. 83 & 95
  • Toby Wilkinson: Royal Annals of Ancient Egypt: The Palermo Stone and Its Associated Fragments. Kegan Paul International, London 2000.
  • I. E. S. Edwards: The Pyramids of Egypt. West Drayton 1947; Rev. ed. Harmondsworth 1961; Rev. ed. Harmondsworth 1985 (dt. Ausgabe Die ägyptischen Pyramiden, 1967)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]