Tenerife

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Tenerife
Otok
V smeri urinega kazalca z vrha: Tisočletno zmajevo drevo, Roques de Anaga, Narodni park Teide, tradicionalna kanarska hiša in Avditorij Tenerife.

Zastava
Zemljevid s prikazom položaja otoka Tenerife
Koordinati: 28°16′7″N 16°36′20″W / 28.26861°N 16.60556°W / 28.26861; -16.60556Koordinati: 28°16′7″N 16°36′20″W / 28.26861°N 16.60556°W / 28.26861; -16.60556
Država Zastava Španije Španija
Avtonomna skupnost Zastava Kanarskih otokov Kanarski otoki
Provinca Santa Cruz de Tenerife
Glavno in največje mesto Santa Cruz de Tenerife (221.956 preb.)
Escudo de armas de Santa Cruz de Tenerife.svg
Površina
 • Skupno 2.034 km2
Prebivalstvo (2011)
 • Skupno 908.555
 • Gostota 435 preb./km2
Časovni pas UTC (UTC0)
 • Poletje (DST) UTC+1 (UTC+1)
Najvišja točka Teide 3718 m
Spletna stran www.tenerife.es

Tenerife je največji in najbolj gosto poseljen izmed sedmih Kanarskih otokov[1]. Je tudi najbolj gosto poseljen španski otok, s površino 2,034.38 km² in 908,555 prebivalci, kar predstavlja 43% celotnega prebivalstva Kanarskih otokov[1]. Glavna gospodarska dejavnost na otoku je turizem - letno obišče otok okoli pet milijonov turistov, največ med vsemi Kanarskimi otoki[2]. Tenerife je turistični in gospodarski center otočja[3][4]. Tenerife gosti tudi enega največjih svetovnih karnevalov; karneval v mestu Santa Cruz de Tenerife poskuša postati eden izmed krajev svetovne dediščine[5]. Na otoku sta dve letališči, severno Tenerife North Airport in južno Tenerife South Airport.

Santa Cruz de Tenerife je glavno mesto otoka in sedež otoškega sveta (cabildo insular). Mesto je tudi prestolnica Avtonomne skupnosti Kanarskih otokov; naziv si deli z mestom Las Palmas, s katerim si delita tudi uradne inštitucije, kot so predsedstvo in ministrstva. Med letoma 1833 in 1927 je bil Santa Cruz de Tenerife samostojna prestolnica otočja, z odlokom iz leta 1927 pa je bilo vzpostavljeno deljeno prestolništvo, kar velja še danes[6][7]. V mestu je arhitekturni simbol Kanarskih otokov, prireditvena zgradba Auditorio de Tenerife v obliki jadrnice.[8][9]

Otok je tudi dom Univerze La Laguna, ustanovljene 1927; Univerza je najstarejša univerza otočja. San Cristóbal de La Laguna (že uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine) je drugo mesto otoka in tretje otočja. Samo mesto La Laguna je bilo prestolnica Kanarskih otokov, dokler ga ni v tej vlogi leta 1833 nadomestil Santa Cruz[10].

Na otoku Tenerife se nahaja tudi najvišja točka Španije, 3.718 m visok ognjenik El Teide, ki je prav tako uvrščen na seznam svetovne dediščine[11]. Ognjenik je tudi tretji najvišji ognjenik na svetu ter najvišji v Atlantskem oceanu.

Toponomija[uredi | uredi kodo]

Zemljevid otoka. Zaradi stalnih vzhodnih vetrov sta južna in vzhodna obala otoka sušna, ob grebenu in osrednjem masivu otoka pa se zrak dvigne in je tako severni del otoka bolj vlažen.

Prvotni prebivalci otoka, Gvanči, so otok imenovali Achinet ali Chenter (literatura navaja različne izgovorjave). Po Pliniju starejšem je berberski kralj Juba II. na Kanarske otoke in Madeiro poslal odpravo ter poimenoval Kanarske otoke, ker je na njih našel še posebej divjo vrsto psov (latinsko canaria).[12] Juba II in antični Rimljani so Tenerife poimenovali Nivaria; ime izhaja iz latinskih besed nix, nivis ali nives, kar pomeni sneg. Poimenovanje je v očitni povezavi s snegom pokritim vrhom ognjenika Teide.[13] Po drugi strani zemljevidi avtorjev kot sta Bontier in La Verrier iz 14. in 15. stoletja otok zaznamujejo z imenom Isla del Inferno, kar dobesedno pomeni Otok pekla, kar se nanaša na ognjeniško aktivnost in izbruhe ognjenika El Teide.

Ognjenik je odgovoren tudi za danes splošno uveljavljeno ime, ki so ga uporabljali staroselci z otoka La Palma; ime izhaja iz besed tene ("gora") in ife ("bel"). Kasneje, po kolonizaciji, je pošpanjenje imena dodalo črko "r", ki povezuje obe besedi, tako da nastane končni rezultat ime Tenerife.[14][15]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Predstavitev naselbine Gvančev v La Orotavi

Po nekaterih legendah naj bi bili otoki verige, tudi Tenerife, zgornji vrhovi Atlantide, ki je po katastrofi izginila pod oceansko površino, tako da so nad površjem ostale samo najvišje gore. Najstarejšo poznano človeško naselbino na otoku, ki datira približno v leto 200 pr.n.š., so poseljevali ljudstvo Gvanči.[16] Tudi po standardih kamene dobe so Gvanči poznali le malo tehnologije. Oblačili so se v živalske kože in živeli v votlinah na otoku.

Poselitev otoka pred španskim zavzetjem[uredi | uredi kodo]

Sprva enovito otoško kraljestvo je približno 900 let pred prihodom Špancem razpadlo na najprej dva dela, nato pa na devet enot, katerih ozemlje se približno pokriva z upravnimi enotami, kot jih poznamo danes.[17]

Špansko zavzetje[uredi | uredi kodo]

Alonso Fernandez de Lugo kralju Ferdinandu in kraljici Izabeli predstavlja domorodne kralje otoka Tenerife.

Decembra 1493 je Alonso Fernández de Lugo od kralja prejel dovoljenje za zavzetje otoka Tenerife. Aprila 1494 je odplul z otoka Gran Canaria in z 2.000 možmi in 200 konji pristal na obali današnjega mesta Santa Cruz de Tenerife.[18] Po zgraditvi utrdbe se je vojska podala v notranjost otoka, kjer so zavzeli obstoječe kralje posameznih območij in jih nato odpeljali v Španijo.

Omembe vredno je dejstvo, da so tenerifski lokalni vladarji glede zavzetja imeli različen odnos. Med seboj so se delili na stran miru in stran vojne. Nasprotniki miru so se ognjevito borili proti zavzetju precej časa. Čeprav so španske sile pod vojaškim guvernerjem de Lugo leta 1494 doživele hud poraz, so bili Gvanči na koncu tudi s pomočjo zmogljivejše tehnologije le poraženi in so se kastiljski kroni predali 25. decembra 1494.[18]

Sužnjelastništvo in plantažništvo[uredi | uredi kodo]

Tako kot na ostalih otokih so večino domačinov zasužnjili, zlasti tiste, ki so pripadali strani vojne. Velik del prvotnih prebivalcev je podlegel uvoženim boleznim, kot so gripa in črne koze - nalezljivim boleznim, proti katerim skupnost zaradi osamitve ni razvila odpornosti. Po zavzetju, zlasti pa v naslednjem stoletju, smo priča obsežni kolonizaciji in obnavljanju prebivaslstva s prihodom priseljencev z različnih koncev rastočega Španskega imperija (Portugalska, Flandrija, Italija, Nemčija). Tenerifski gozdovi so se z rastjo prebivalstva in potrebo po zemlji za poljedelstvo za lastne potrebe in izvoz počasi skrčili. Sprva je bilo to rezultat vzgajanja sladkornega trsa (na začetku 16. stoletja), kasneje pa kot posledica osredotočanja otoškega kmetijstva na vinogradništvo in plantane (sorodnico banane).[19]

Izseljevanje v obe Ameriki[uredi | uredi kodo]

Tenerife je kot tudi drugi otoki vzdrževal tesne odnose z Latinsko Ameriko. Od začetka kolonizacije Novega sveta se je na poti tja na otoku ustavilo veliko odprav, ki so se pomnožile z lokalnimi prebivalci - ti so otok zapustili začasno kot del odprav ali kot trajni izseljenci. Omembe vredna je tudi izmenjava rastlin in živalskih vrst, ki so uspeli prepotovati te razdalje.[20]

Po stoletju in pol relativne rasti, ki je bila osnovana na vinogradništvu, je prišlo do obsežnega izseljevanja družin, še posebej v Venezuelo in na Kubo. V tem času je bil posebej izkazana tudi želja kastiljskih vladarjev po poseljevanju teh praznih ozemelj na obeh Amerikah, kar bi preprečilo zavzetje s strani tujih sil, kot se je npr. zgodilo z Anglijo in Jamajko in Francijo in Francosko Gvajano ter Hispaniolo. Vzgajanje novih rastlin v novem svetu, kot npr. kakava v Venezueli in tobaka na Kubi je bil eden glavnih razlogov za množično izseljevanje iz krajev kot so Buenavista del Norte, Vilaflor in El Sauzal konec 17. stoletja. Kolonisti z otoka so pomagali pri ustanovitvi nekaterih naselij na Floridi, v Teksasu in Louisiani.[20]

Izseljevanje v obe Ameriki (še vedno zlasti na Kubo in v Venezuelo) se je zaradi gospodarskih težav in izolacije nadaljevalo v 19. in v začetku 20. stoletja.[20]

Britanska invazija[uredi | uredi kodo]

Admiral Nelson ranjen na Tenerifih.

Skozi zgodovino so Tenerife napadli tudi pirati raziličnih narodnosti (francoski, britanski, nizozemski in berberski).

Še posebej je izstopajoča britanska invazija leta 1797.[21]

25. julija 1797 je admiral Horatio Nelson sprožil napad na območju sedanje prestolnice otoka Santa Cruz de Tenerife. Po srditi borbi, katere rezultat so bile številne žrtve na obeh straneh, je obrambo prevzel general Antonio Gutiérrez de Otero y Santayana in poskusil odbiti napadalce. V topovskem ognju je Nelson izgubil svojo desno roko, po izročilu naj bi usodni strel pri poskusu izkrcanja na obalo Paso Alto sprožil top z imenom Tiger.[19]

5. septembra 1797 je prišlo do ponovnega poskusa na območju mesta Puerto Santiago na zahodni strani otoka. Tudi ta napad je bil odbit, med drugim tudi tako, da so prebivalci mesta Santiago del Teide s skal Los Gigantes na napadajoče valili velike skale.

Moderna zgodovina[uredi | uredi kodo]

Med letoma 1833 in 1927 je bil Santa Cruz de Tenerife samostojna prestolnica Kanarskih otokov. Leta 1927 so z odlokom določili, da je prestolništvo Kanarskih otokov deljeno z mestom Las Palmas, kar je v veljavi še danes.[6][7]

Turisti so v večjem številu začeli obiskovati Tenerife v 1890-ih, še zlasti severni mesti Puerto de la Cruz in Stanta Cruz de Tenerife.[22] Naravoslovec Alexander von Humboldt se je povzpel na goro Teide in zabeležil lepoto otoka.

Pred svojim vzponom je bil s strani republikanskih oblasti na Tenerife 1936 prestavljen tudi Francisco Franco. Republikanci so se očitno zelo zgodaj zavedali njegovega vpliva in političnih ambicij. Kakorkoli, Franco je zbral informacije in somišljenike in na otoku Gran Canaria sodeloval v vojaškem prevratu, ki se je končal s špansko državljansko vojno. Kanarski otoki so v roke nacionalistov padli julija 1936 in med nasprotniki režima so takoj pričeli z usmrtitvami. V 1950-ih je bila otoška povojna revščina razlog za izselitev tisočev prebivalcev, zlasti na Kubo in v druge dele Latinske Amerike.

V zadnjih nekaj desetljetjih pa so se na osnovi zaščitnih gospodarskih ukrepov (znižane davčne stopnje in drugo) in z vzponom turizma selitveni tokovi preokrenili. Tako danes število prebivalstva narašča, tudi zaradi vračanja daljnih potomcev nekoč izseljenih otočanov, od katerih so se nekateri izselili tudi že pred petimi stoletji.

Tenerife nosijo tudi žalostni naslov kraja z najhujšo civilno letalsko nesrečo v zgodovini, poznano pod imenom "Tenerifska letalska nesreča". 27. marca 1977 sta v spremenljivem vremenu in megli osrednjega masiva na severnem letališču Los Rodeos (takrat še brez zemeljskega radarja) trčili dve letali Boeing 747. Življenje je izgubilo 583 potnikov in članov posadke, nesreča pa je vzpodbudila oblasti, da so zgradile letališče Tenerife South.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Najstarejši gorski masivi so se z dna Atlantskega oceana dvignili s pomočjo ognjeniških izruhov, ki so prispevali k rojstvu otoka pred približno 12 milijoni let.[23] Otok, kot ga poznamo sedaj, je nastal pred približno 3 milijoni let z združevanjem treh različnih otokov, ki so zrasli na mestu masivov Anaga, Teno in Valle de San Lorenzo,[23] zopet kot posledica aktivnosti ognjenika Teide. Osrednji vrh na otoku je viden iz večine delov otoka; dviga se nad kaldero bivših izbruhov, ki je na nekaterih mestih 17 km dolga.

Otok se nahaja med 28° in 29° severne širine ter med 16° in 17° poldnevnikom. Leži severno od tropskega rakovega povratnika in zavzema osrednje mesto med ostalimi večjimi Kanarskimi otoki: Gran Canaria, La Gomera in La Palma. Otok je od afriške obale oddaljen 300 km, in približno 1000 km od Iberskega polotoka.[24] Je tudi največji otok Kanarskega otočja, s površino 2034,38 km²[25] in tudi otok z najdaljšo obalo v skupni dolžini 342 km.[26]. Poleg tega je najvišja točka otoka gora Teide, z nadmorsko višino 3718 m najvišja točka Španije.[27]

Pokrajina[uredi | uredi kodo]

Panorama doline okoli mesteca Orotava z goro Teide v ozadju
Masca.

Neenakomerna in strma orografija otoka in njegova raznovrstnostnost podnebij se izkazuje tudi skozi pestrost pokrajine, geografskih in geoloških oblik, od Narodnega parka Teide z njegovimi obsežnimi borovimi gozdovi, preko ognjeniške pokrajine pri vrhovih Teide in Malpaís de Güímar, do Acantilados de Los Gigantes (visoki klifi Los Gigantes na zahodni strani otoka). Na jugu srečamo polpuščavska obomočja z rastlinami, odpornimi na sušo. Ostala območja so od zaščitenih in zaprtih v hribih kot so Montaña Roja in Montaña Pelada, doline in gozdovi z subtropsko vegetacijo in podnebjem (npr. v okolici mesta Puerto de la Cruz / dolina Orotava), do kanjonov in prepadov kot so pri krajih Anaga in Teno.







Podnebje[uredi | uredi kodo]

Podnebni diagram za Santa Cruz de Tenerife
J F M A M J J A S O N D
 
 
34
 
20
15
 
 
36
 
21
14
 
 
29
 
22
14
 
 
14
 
23
15
 
 
4
 
24
17
 
 
1
 
25
20
 
 
0
 
27
22
 
 
1
 
28
21
 
 
6
 
28
21
 
 
18
 
25
21
 
 
27
 
24
17
 
 
44
 
22
15
povprečne temperature v °C
skupno padavin v mm
vir: Valores Climatológicos Normales
Podnebni diagram za Buenavista del Norte
J F M A M J J A S O N D
 
 
167
 
17
12
 
 
95
 
17
11
 
 
70
 
17
12
 
 
18
 
17
12
 
 
12
 
19
13
 
 
9
 
20
14
 
 
1
 
22
17
 
 
3
 
23
18
 
 
4
 
23
17
 
 
90
 
21
16
 
 
207
 
19
15
 
 
122
 
17
13
povprečne temperature v °C
skupno padavin v mm
vir: Sistema de Clasificación Bioclimática Mundial

Tenerife so mednarodno poznani kot "Otok večne pomladi" (špansko: Isla de la Eterna Primavera). Otok na zempljepisni širini Saharske puščave uživa celoletno toplo podnobje s povprečno temperaturo pozimi 20° - 22 °C in med 26° - 28 °C poleti ter z visokim številom sončnih dni. Zmerno podnebje na Tenerifih je večinoma posledica pasatnih vetrov, katerih vlažnost se običajno spreminja v vodo nad severnim in severovzhodnim delom otoka, pri čemer se med 600 in 1.800 mestri višine ustvarja oblačna zavesa. Hladni morski tokovi okoli Kanarskih otokov prav tako prispevajo k hlajenju obal in plaž ter tako skozi ostale elemente pokrajine (npr. številne doline) vplivajo na podnebne razlike na otoku.

Glavna podnebna nasprotja otoka so še posebej očitna v zimskih mesecih, ko lahko uživamo v toplem soncu na obali in le nekaj kilometrov proč, na 3000 m nad morjem na ognjeniku Teide občutimo sneg.[28] Tudi niže lahko naletimo na velike razlike, tako lahko na območju juže obale (Costa Adeje) ali pa na območju Santa Cruz de Tenerife naletimo na sušna območja, na drugi strani pa na severozahodu oz. severu (Buenaventura del Norte and La Orotava) uživamo vse prednosti sredozemskega podnebja.[29]

Sever in jug imata tako različne podnebne značilnosti. Vetrovom izpostavljena severozahodna obala prejme 73% vseh padavin na otoku, relativna zračna vlažnost je nadpovprečna in osončenost podpovprečna. Padavinske vrhunce beležimo na vetrovni strani, na povprečni višini med 1,000 in 1,200 metri, skorajda izključno na območju hribovja v okolici mesta La Orotava.[28] Ne glede na to, da obstajajo razlike med padavinami in osončenostjo po otoku, je skupni letni nivo padavin relativno nizek; poletni meseci med majem in septembrom so običajno popolnoma suhi. Zelo pogosto skupna količina padavin iz leta v leto močno niha.[30]

Rastlinstvo in živalstvo[uredi | uredi kodo]

Na otoku Tenerife navkljub majhni površini naletimo na izjemno biotsko raznovrstnost. Ta je posledica naravnih razmer na otoku, kjer značilna oblikovanost površja vpliva na podnebne razmere na nekem posamičnem predelu in tako ustvarja znatno količino mikroklim. Visoko število naravnih mikroklim in s tem habitatov pomeni, da na otoku raste bogato in raznovrstno rastlinstvo (1.400 vrst rastlin), z več kot 100 povsem endemičnih za Tenerife.[31] Endemične vrste vključujejo teidsko belo metlico, Teidsko vijolico itn. Živalstvo otoka obsega precej endemičnih nevretenčarjev in edinstvenih vrst plazilcev, ptic in sesalcev; tako na otoku Tenerife najdemo okoli 400 vrst, 56 ptic, 5 plazilcev, 2 dvoživke, 13 kopenskih sesalcev in več tisoč nevretenčarjev; v morju ob otoku pa naletimo na z več vrst morskih želv, kitov in delfinov. Pred prihodom človeka so na otoku prebivale nekatere sedaj izumrle endemične vrste, npr. veliki kuščar (Gallotia goliath), ali velikanska podgana (Canariomys bravoi).[32]

Zaščitena naravna območja[uredi | uredi kodo]

Zemljevid zaščitenih območij otoka Tenerife

Skoraj polovica ozemlja otoka (48.6%),[33] je pod zaščito Red Canaria de Espacios Naturales Protegidos (Mreža zaščitenih naravnih področij kanarskih otokov)[34]. Od skupaj 146 zaščitenih področij pod upravo Mreže, jih 43 leži na Tenerifih, ki je tako najbolj zaščiten otok v otočju.[35] Mreža po različniih kriterijih razvršča območja v osem kategorij, ki so na Tenerifih zastopane v celoti.

Upravna ureditev otoka[uredi | uredi kodo]

Zemljevid občin otoka Tenerife

Otok je del province Santa Cruz de Tenerife in vključuje 31 občin; od tega so samo tri (Tegueste, El Tanque in Vilaflor) celinske - nimajo stika z morjem. Občine so:

Zastava in grb[uredi | uredi kodo]

Zastava otoka Tenerife.
Grb otoka Tenerife.

Zastavo otoka je izvirno pričela leta 1845 uporabljati mornarica za svojo oporišče v pristaniščču Santa Cruz de Tenerife (Cruz=špansko križ). Kasneje in še vedno pa zastava predstavlja celotni otok. Označbo je odobrila lokalna uprava z odredbo 9. maja 1989.[36]

Grb ima starejšo zgodovino; s Ferdinandovim kraljevskim dekretom je bil v Madridu v imenu kastiljske kraljice Ivane I odobren 23. marca 1510. Grb ima v sredini zlato polje, s sliko svetega Mihaela (otok so zavzeli na zavetnikov god) nad goro v rjavih, naravnih tonih. Iz gore švigajo plameni, kar simbolizira ognjenik. Pod goro je v zelenkastih tonih prikazan otok na vrhu modrih in srebrnih valov. Na levi je grad v rdeči barvi, ter v podobni barvi na desni simbol leva. [37]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 http://www.ine.es/jaxi/tabla.do
  2. ^ http://noticias.terra.es/local/2009/0812/actualidad/canarias-recibe-593604-turistas-extranjeros-durante-el-mes-de-julio-un-16-menos-que-los-registrados-en-2008.aspx
  3. ^ Ricardo Melchior: "Tenerife es el motor de la economía canaria"
  4. ^ Datos corporativos de CajaCanarias
  5. ^ http://www.santacruzmas.com/SantaCruzMas09.asp?IdMenu=10&IdSeccion=41&IdSubseccion=238
  6. ^ 6,0 6,1 Real Decreto de 30 de noviembre de 1833 en wikisource
  7. ^ 7,0 7,1 Real Decreto de 30 de noviembre de 1833 en el sitio web oficial del Gobierno de Canarias
  8. ^ Auditorio Tenerife, información
  9. ^ Correos emite seis sellos con obras emblemáticas de la arquitectura española e incluye el Auditorio de Tenerife
  10. ^ [1]
  11. ^ Parque nacional del Teide: web oficial de Turismo de Tenerife
  12. ^ O'Brien, Sally and Sarah Andrews. (2004) Lonely Planet Canary Islands "Lonely Planet". p. 59. ISBN 1-74059-374-X.
  13. ^ Charles Knight, The English Cyclopaedia, 1866, Bradbury, Evans
  14. ^ (v španščini) Abreu Galindo, FR. J. Historia de la conquista de las siete islas de Canaria. Goya. ISBN 978-84-400-3645-2. 
  15. ^ (v španščini) Bethencourt Alfonso, Juan (1997). Historia del pueblo guanche. Francisco Lemus Editor SL. ISBN 978-84-87973-10-9. 
  16. ^ "g". Nido Language Travel. Pridobljeno dne 15 October 2008. 
  17. ^ El Portal de las Islas Canarias
  18. ^ 18,0 18,1 Rumeu de Armas, Antonio (2006). La conquista de Tenerife 1494-1496. Instituto de estudios canarios. ISBN 978-84-88366-57-3. 
  19. ^ 19,0 19,1 Hernández, Pedro (2003). Natura y Cultura de las Islas Canarias. Tafor. ISBN 978-84-932758-0-8. 
  20. ^ 20,0 20,1 20,2 (v španščini) Canary government article on the emigration to the Americas throughout history
  21. ^ (v španščini) Instituto de Historia y Cultura Militar de Canarias
  22. ^ Página web Ayuntamiento Puerto de la Cruz
  23. ^ 23,0 23,1 "Origins of the island". About Tenerife.com. Pridobljeno dne 15 October 2008. 
  24. ^ García Rodríguez (1990). Atlas interinsular de Canarias. Editorial interinsular canaria. ISBN 978-84-86733-09-4. 
  25. ^ Estadísticas de la Comunidad Autónoma de Canarias
  26. ^ Instituto Nacional de Estadística
  27. ^ Red de Parques Nacionales (Ministerio de Medio Ambiente)
  28. ^ 28,0 28,1 González Morales, Alejandro (2000). Canarias isla a isla (clima). Centro de la Cultura Popular Canaria. ISBN 84-7926-357-1. 
  29. ^ Información de Turismo de Tenerife
  30. ^ [2]
  31. ^ Cabildo de Tenerife (Flora y Fauna: introducción)
  32. ^ http://www.gobiernodecanarias.org/cmayot/medioambiente/lagartodelagomera/gatos.html Según la Página Web del Gobierno de Canarias
  33. ^ La protección de los espacios naturales en Canarias (Gobierno de Canarias)
  34. ^ Red Canaria de Espacios Naturales Protegidos
  35. ^ Relación de los Espacios Naturales protegidos de Tenerife
  36. ^ Orden de 9 de mayo de 1989, por la que se aprueba la bandera de la isla de Tenerife
  37. ^ Información del Cabildo de Tenerife

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]