Epidaver

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stadion v Epidavru

Epidaver (grško Ἐπίδαυρος, Epidauros) je bilo majhno mesto (πόλις - polis) v antični Grčiji, ob Saronskem zalivu, na polotoku Peloponezu.

Sedanje mesto Epidavros (Επίδαυρος), v Argolidi, je bilo zgrajeno v bližini antičnega arheološkega najdišča.

Asklepij in zdravilišče v Epidavru[uredi | uredi kodo]

Asklepij (Ἀσκληπίος) je bil sin Apolona in zemljanke Koronis. Ker je bila Koronis Apolonu nezvesta, jo je ta usmrtil, ko je bila še noseča, Asklepija pa rešil iz njenega telesa. Belo vrano, ki mu je prinesla vest o nezvestobi, je spremenil v črnega krokarja. Ker naj bi kot zdravilec obudil mrtveca, je razjezil Hada, boga podzemlja. Na njegovo vztrajanje ga je Zevs ubil s strelo, ker je deloval proti volji bogov. Po smrti so ga častili kot boga, vendar je ostal bliže ljudem kot bogovom. Asklepija si večinoma predstavljajo v obliki kače: ta se plazi med zelišči, po drugi strani pa živi med tem in spodnjim svetom - zato je njegov simbol palica, okoli katere je ovita kača. Po ljudski vraži pa lahko na svet prihaja tudi v obliki psa, saj pes po ljudski veri laja, ko se bliža smrt. Kača je še do danes ostala simbol zdravilstva.

Zdravilišče v Epidavru je bil ogromen kompleks zgradb. Na najdišču lahko vidimo ostanke antičnega hotela s 160 sobami, kjer so spali ljudje, ki so prišli v zdravilišče. To je bilo nujno, saj je bilo najbližje mesto Epidavru (5000 prebivalcev) kar 16 kilometrov oddaljeno od samega zdravilišča. Samo zdravilišče je imelo tudi gimnazij in stadion, kjer so se odvijala tekmovanja na čast Asklepija. Najznamenitejša stavba poleg Asklepijevega templja je bil gotovo tolos. Okrogla stavba je bila bogato okrašena kot se vidi po najdbah, ki so danes v muzeju prav tam. V kletnih prostorih je imela labirint, kamor se je spustil svečenik, da bi povprašal boga za svet. Morda so bile tam tudi kače kot simbol prisotnosti boga.

Asklepijevo področje je bilo zdravljenje živih, Artemida pa je skrbela za zdravje ljudi, ki so bili med mrtvimi in živimi. Zato ženske od 7. meseca nosečnosti do nekaj tednov po porodu niso smele v zdravilišče, ker niso veljale za povsem žive. V kompleksu zgradb se je nahajal tudi Artemidin tempelj. V Asklepijevem zdravilišču so, med drugim, zdravili bolne tudi s 'kačjo terapijo' - uspavanega človeka so spustili v votlio polno kač brez strupnikov in prebujenje v 'dejanski svet' je povzročalo 'smrtni šok'. Seveda so ljudje kot v današnjih časih tudi takrat v zahvalo za ozdravljenje prinesli zaobljubljene oziroma zahvalne darove.

Gledališče so izkopali iz pobočja hriba. Najprej so postavili spodnji del za 6200 gledalcev, a je bilo mest takoj premalo, zato so mu dogradili še zgornji del in mu dodali 14000 mest za gledalce. Bilo je namenjeno le za goste zdravilišča, saj je od najbližjega mesta oddaljeno 16 kilometrov. V rimskih časih tudi v Grčiji ljudje niso več radi gledali dramskih predstav, ampak so jim bolj dišale gladiatorske igre. Te pa za bolne ljudi niso tako privlačne, zato so gledališče prenehali uporabljati. Ker v okolici ni mest, kjer bi lahko uporabili gradbeni material iz gledališča, ga je prekrila zemlja s hriba. Odkrili so ga šele leta 1930.