Nemška vzhodna kolonizacija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Razvoj in spremembe nemškega govornega območja med leti 700 in 1950

Nemška vzhodna kolonizacija (nemško {{{1}}} Ostsiedlung) je bila dolgotrajen proces srednjeveške migracije nemških, nizozemskih in flamskih naseljencev iz zahodnih in osrednjih pokrajin Svetega rimskega cesarstva v njegove obmejne, redkeje naseljene pokrajine na vzhodu in jugu. Področje kolonizacije se je razprostiralo približno od današnje Slovenije vse do Estonije. Nemška vzhodna kolonizacija je v največji meri sledila teritorialni ekspanziji Svetega rimskega cesarstva in nemškega viteškega reda, svoj vrhunec pa je dosegla med 12. in 14. stoletjem. Njena direktna posledica je bila popolna preobrazba Srednje in Vzhodne Evrope na demografskem, religijskem, pravnem, agrikulturnem in administrativnem področju.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Robert Müller-Sternberg, Deutsche Ostsiedlung, eine Bilanz für Europa. Bielefeld, 1971.
  • Klaus Dieter Schulz-Vobach, Die Deutschen im Osten : Vom Balkan bis Sibirien. Hamburg, 1989. – ISBN 3-45508-331-5
  • Charles Higounet, Die deutsche Ostsiedlung im Mittelalter. Berlin, 1986-2001. – ISBN 3-88680-141-1
  • Robert Bartlett, Die Geburt Europas aus dem Geist der Gewalt : Eroberung, Kolonisation und kultureller Wandel von 950 bis 1350. München, 1998 ISBN 3-426-60639-9
  • Eike Gringmuth-Dallmer, »Wendepflug und Planstadt? Forschungsprobleme der hochmittelalterlichen Ostsiedlung.« Siedlungsforschung 20 (2002). S. 239-255.