Stari trg, Ljubljana

Pogled s severnega konca Starega trga

Stari trg je trg v starem mestnem jedru Ljubljane.

Lega[uredi | uredi kodo]

Na severu se povezuje z ulico Pod trančo in Mestnim trgom, na jugu pa z Levstikovim in Gornjim trgom. Leži vzporedno z Gallusovim nabrežjem in reko Ljubljanico pod vznožjem Grajskega griča. Proti jugu vodi ulica Reber (nekoč imenovana »Steza norcev«) na Ljubljanski grad.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kot pove že samo ime, je Stari trg najstarejši trg v Ljubljani. Prvotno je zajemal tudi območje Levstikovega trga in zemljišče pred šentjakobsko cerkvijo. V srednjem veku so ta del mesta posedovali cistercijani iz Kostanjevice na Krki in Stične.

Znamenitosti trga[uredi | uredi kodo]

Hiše[uredi | uredi kodo]

Hiše, ki stojijo ob trgu, danes predstavljajo mešanico srednjeveške in baročne arhitekture, kar je posledica potresov in požarov, ki so prizadeli Ljubljano. Zgodovinsko najpomembnejše so:

Na trgu je bil tudi jezuitski kolegij, ki pa je leta 1774 pogorel. Na pogorišču je nastal današnji Levstikov trg.

Vodnjak[uredi | uredi kodo]

Med znamenitosti trga spada še Herkulov vodnjak, ki je bil ponovno postavljen v 90. letih 20. stoletja kot replika vodnjaka iz 17. stoletja, ob katerem je stala tudi mogočna lipa (posekana v 17. stoletju). Spomin na lipo se je ohranil tudi v Prešernovi pesmi »Povodni mož« (»Na Starem so trgu pod lipo zeleno trobente in gosli, in cimbale pele« ...). Pesem pripoveduje o možu, ki naj bi odplesal z dekletom (Urško) po današnji Stiški ulici in jo odvlekel v reko Ljubljanico. Pred Prešernom je po ustnem izročilu dogodek opisal Valvasor v delu Slava vojvodine Kranjske in ga datiral v leto 1547. Ob vodnjaku je zapisana pesem Janeza Menarta o minljivosti z nagovorom k uživanju življenja.

Slike pomembnejših stavb[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]