Stari trg, Ljubljana

Stari trg je trg v starem mestnem jedru Ljubljane.

Lega[uredi | uredi kodo]

Na severu se povezuje z ulico Pod trančo in Mestnim trgom, na jugu pa z Levstikovim in Gornjim trgom. Leži vzporedno z Gallusovim nabrežjem in reko Ljubljanico pod vznožjem Grajskega griča. Proti jugu vodi ulica Reber (nekoč imenovana »Steza norcev«) na Ljubljanski grad.

Kot pove že samo ime, je Stari trg najstarejši trg v Ljubljani. Prvotno je zajemal tudi območje Levstikovega trga in zemljišče pred šentjakobsko cerkvijo. V srednjem veku so ta del mesta posedovali cistercijani iz Kostanjevice na Krki in Stične.

Znamenitosti trga[uredi | uredi kodo]

Hiše[uredi | uredi kodo]

Hiše, ki stojijo ob trgu, danes predstavljajo mešanico srednjeveške in baročne arhitekture, kar je posledica potresov in požarov, ki so prizadeli Ljubljano. Zgodovinsko najpomembnejše so:

Stari trg 2 - Črnomaljski dvorec, Pod Trančo - nekdaj zapori
Stari trg 4 - Valvasorjeva hiša, nekdaj mestna pekarna in skladišče; domnevalo se je, da se je tu rodil polihistor Janez Vajkard Valvasor
Stari trg 9 - Erbergova hiša (baročno stopnišče in fasada)
Stari trg 11a - Schweigerjeva hiša, tudi hiša Lili Novy - rokokojska fasada
Stari trg 34 - Stiški dvorec, danes Akademija za glasbo v Ljubljani

Na trgu je bil tudi jezuitski kolegij, ki pa je leta 1774 pogorel. Na pogorišču je nastal današnji Levstikov trg.

Vodnjak[uredi | uredi kodo]

Med znamenitosti trga spada še Herkulov vodnjak, ki je bil ponovno postavljen v 90. letih 20. stoletja kot replika vodnjaka iz 17. stoletja, ob katerem je stala tudi mogočna lipa (posekana v 17. stoletju). Spomin na lipo se je ohranil tudi v Prešernovi pesmi »Povodni mož« (»Na Starem so trgu pod lipo zeleno trobente in gosli, in cimbale pele« ...). Pesem pripoveduje o možu, ki naj bi odplesal z dekletom (Urško) po današnji Stiški ulici in jo odvlekel v reko Ljubljanico. Pred Prešernom je po ustnem izročilu dogodek opisal Valvasor v delu Slava vojvodine Kranjske in ga datiral v leto 1547. Ob vodnjaku je zapisana pesem Janeza Menarta o minljivosti z nagovorom k uživanju življenja.