Johannes Brahms
Johannes Brahms, nemški skladatelj, * 7. maj 1833, Hamburg, Nemčija, † 3. april 1897, Dunaj, Avstrija.
Brahms je odraščal kot sin kontrabasista, kasneje pa je navezal prijateljstvo s skladateljem Robertom Schumannom in tudi po njegovi smrti ostal v tesnih stikih z njegovo vdovo, pianistko Claro Wieck Schumann, ki je postala njegova zaupnica in svetovalka. Kot skladatelj je deloval na Dunaju, v mnogočem pa je nadaljeval pot Ludwiga van Beethovna, od tod tudi znana krilatica, da je njegova simfonija št. 1 v bistvu Beethovnova simfonija št. 10 (slednji je skomponiral devet simfonij). Brahms se je nagibal k klasicistični glasbeni formi, ki pa je vsebovala romantične harmonske značilnosti, navkljub temu je ostajal konvencionalnejši skladatelj od glasbenih inovatorjev svojega časa, npr. Richarda Wagnerja ali Franza Liszta.
Njegova najpomembnejša dela so: štiri simfonije, Nemški rekviem, Madžarski plesi, dva klavirska koncerta, violinski koncert, Dvojni koncert za violino, violončelo in klavir, itd.
Svoje delovne počitnice je pogosto preživljal ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Ustvarjanje velikih simfoničnih del je za Brahmsa pomenilo večen boj, povezan s trudom in večkrat tudi nerazumevanjem okolice. To dokazujejo tako porodni krči ob skladateljevem prvem Klavirskem koncertu kot tudi dejstvo, da se je za ustvarjanje opusa štirih simfonij odločil zelo pozno, pri štiriinštiridesetih, potem ko je dokazal svoje kompozicijsko mojstrstvo v številnih klavirskih, komornih in vokalnih skladbah. Leta 1876 je nastala Prva, leto pozneje Druga simfonija, leta 1885 pa Tretja in Četrta. Vmes sta nastala Violinski in Drugi klavirski koncert. Brahms je svoje simfonične dileme razložil Clari Schumann z besedami: Nekaj popolnoma drugega je skladati za instrumente, ki jih poznaš le bežno in jih lahko slišiš samo v glavi, kot za klavir. Pri klavirju vem, kaj pišem in zakaj pišem tako ali drugače.
Vsebina |
Priznanja [uredi]
Izvoljen je bil za častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani[1].
Opus [uredi]
Orkestrska dela [uredi]
- Klavirski koncert št. 1, d-mol, op. 15 (1859)
- Serenada št. 1, D-dur, op. 11 (1860)
- Serenada št. 2, A-dur, op. 16 (1860)
- Variacije na Haydnovo temo op. 56a (1874)
- 21 madžarskih plesov za klavir dvo- in štiriročno (št. 1, 3 in 10 je Brahms leta 1874 in 1876 orkestrtiral)
- Simfonija št. 1, c-mol, op. 68 (1876)
- Simfonija št. 2 D-dur, op. 73 (1877)
- Violinski koncert, d-dur, op. 77 (1879)
- Akademska praznična uvertura, c-mol, op. 80 (1880)
- Tragična uvertura, d-mol op. 81 (1880)
- Klavirski koncert št. 2, B-dur op. 83 (1882)
- Simfonija št. 3, F-dur op. 90 (1884)
- Simfonija št. 4, e-mol op. 98 (1886)
- Dvojni koncert za violino in violončelo, a-mol op. 102 (1888)
Klavirska glasba [uredi]
Klavir dvoročno [uredi]
- Sonata št. 1 C-dur op. 1 (1853)
- Sonata št. 2 fis-mol op. 2 (1854)
- Scherzo in es-mol op. 4 (1854)
- Sonata št. 3 f-mol op. 5 (1854)
- Variacije na Schumannovo temo op. 9 (1854)
- Gavotta, op. posth. 3 (1854-55)
- 2 žigi op. posth. 4 (1855)
- 2 sarabandi op. posth. 5 (1854-55)
- 4 ballade op. 10 (1856)
- Variacije na lastno temo op. 21/1 (1861)
- Variacije na madžarsko pesem op. 21/2 (1861)
- Variacije na Händlovo temo op. 24 (1862)
- Variacije na Paganinijevo temo (dva zvezka) op. 35 (1866)
- 16 valčkov (tudi lažja priredba) op. 39 (1865)
- 10 madžarskih plesov op. posth. 1 (1872 Bearbeitung des vierhändigen Originals von 1869, siehe unten)
- 8 klavirskih skladb op. 76 (1879)
- 2 rapsodiji op. 79 (1880)
- 7 fantazij op. 116 (1892)
- 3 intermezzi op. 117 (1892)
- 6 klavirskih skladb op. 118 (1893)
- 4 klavirske skladbe op. 119 (1893)
- 51 etud (1893)
Klavir štiriročno [uredi]
- Souvenir de la Russie, op. posth.
- 21 madžarskih plesov (1869 und 1880)
- Variacije na Schumannovo temo, Es-dur, op. 23 (1863)
- 16 valčkov, op. 39
- 18 ljubezenskih pesmi (valčki), op. 52 a
- 15 novih ljubezenskih pesmi (valčki), op. 65 a
Dva klavirja [uredi]
- Sonata, f-mol, op. 34 (po klavirskem kvintetu v f-molu, op. 34)
- Variacije na temo Josepha Haydna op. 56b (predelava opusa 56a za orkester)
Komorna glasba s klavirjem [uredi]
- Klavirski trio A-dur
- Klavirski trio št. 1, H-dur op. 8 (1854, Neufassung 1891)
- Klavirski kvartet št. 1, g-mol op. 25 (1863)
- Klavirski kvartet št. 2, A-dur op. 26 (1863)
- Klavirski kvintet f-mol, op. 34 (1865)
- Sonata za violončelo in klavir št. 1, e-mol op. 38 (1865)
- Trio za rog, violino in klavir, Es-dur, op. 40 (1865)
- Klavirski kvartet št. 3, c-mol, op. 60 (1875)
- Sonata za klavir in violino št. 1, G-dur op. 78 (1880)
- Klavirski trio št. 2, C-dur op. 87 (1880)
- Sonata za violončelo in klavir št. 2, F-dur op. 99 (1886)
- Sonata za violino in klavir št. 2, A-dur op. 100 (1886)
- Klavirski trio št. 3, c-mol op. 101 (1887)
- Sonata za violino in klavir št. 3, d-mol op. 108 (1889)
- Trio klarinetov, a-mol op. 114 (1891)
- 2 sonati za klarinet in klavir, f-mol, Es-dur op. 120 (1894)
- Scherzo c-mol za violino in klavir, op. posth. 2
Komorna glasba brez klavirja [uredi]
- Godalni sekstet št. 1 B-dur op. 18 (1862)
- Godalni sekstet št. 2 G-dur op. 36 (1866)
- Godalni kvartet št. 1 c-mol op. 51/1 (1873)
- Godalni kvartet št. 2 a-mol op. 51/2 (1873)
- Godalni kvartet št. 3 B-dur op. 67 (1876)
- Godalni kvintet št. 1 F-dur op. 88 (1882)
- Godalni kvintet št. 2 G-dur op. 111 (1891)
- Kvintet klarinetov h-mol op. 115 (1891)
Orgelska dela [uredi]
- Fuga as-mol op. post. 8
- Preludij in fuga a-mol op. post.9
- Preludij in fuga g-mol op. post.10
- Koralna predigra in fuga na temo »O Traurigkeit, o Herzeleid« op. post. 7
- 11 koralnih prediger, op. post. 122
Zborovska dela [uredi]
- Missa Canonica op. posth. (1856-, osnutek) - kasneje vkomponirano k Motetom op. 74.1
- Ave Maria op. 12 (1860)
- Pogrebna pesem op. 13 za zbor pihala (1860) orgelska priredba K. M. Komma
- 2 moteta op. 29 (1857-1860): »Schaffe in mir Gott ein rein Herz« op. 29,2 (Psalm 51,12-14)
- Duhovna pesem op. 30
- 12 pesmi in romanc za ženski zbor op. 44
- Nemški rekviem op. 45 (1866/67 in 68 (5. stavek))
- Rinaldo op. 50 (1869)
- Ljubezenske pesmi-valčki in op. 52 (1868) in Nove ljubezenske pesmi op. 65 (1874)
- Rapsodija za alt, moški zbor in orkester na fragment Goethejevega dela »Harzreise im Winter« op. 53 (1869)
- Pesem usode op. 54 (1871)
- Zmagoslavna pesem op. 55 (1871)
- 2 moteta op. 74 (1878): »Warum ist das Licht gegeben dem Mühseligen« op. 74/1 in »O Heiland, reiß die Himmel auf«
- Nänie, op. 82 (1881)
- Gesang der Parzen op. 89 (1882)
- Ciganske pesmi op. 103 in 112 za štiri glasove in klavir
- Praznični in spominski izreki, a cappella op. 109 (1888)
- 3 moteti op. 110 (1889)
- Približno 330 samospevov
- Vier ernste Gesänge (4 resne pesmi) op. 121 (1896)
- Vineta op. 42 št. 2 (1860) (besedilo: Wilhelm Müller)
Glasbene datoteke [uredi]
-
Intermezzo Op. 116 št. 4 Intermezzo Op. 76 št. 7 Brahmsov Intermezzo Op. 76, št. 7, predstavlja srednje obdobje njegovih del za klavir Schicksalslied Valček št. 1 Šestnajst valčkov za klavir, štiriročno (Opus 39), v H-duru Valček št. 2 Šestnajst valčkov za klavir, štiriročno (Opus 39), v E-duru Valček št. 3 Šestnajst valčkov za klavir, štiriročno (Opus 39), v Gis-molu Valček št. 4 Šestnajst valčkov za klavir, štiriročno (Opus 39), v E-molu Valček št. 5 Šestnajst valčkov za klavir, štiriročno (Opus 39), v E-duru Valček št. 6 Šestnajst valčkov za klavir, štiriročno (Opus 39), v Cis-duru Valček št. 7 Šestnajst valčkov za klavir, štiriročno (Opus 39), v Cis-molu Valček št. 8 Šestnajst valčkov za klavir, štiriročno (Opus 39), v B-duru Valček št. 9 Šestnajst valčkov za klavir, štiriročno (Opus 39), v D-molu Valček št. 10 Šestnajst valčkov za klavir, štiriročno (Opus 39), v G-duru Valček št. 11 Šestnajst valčkov za klavir, štiriročno (Opus 39), v B -molu Valček št. 12 Šestnajst valčkov za klavir, štiriročno (Opus 39), v E -duru Valček št. 13 Šestnajst valčkov za klavir, štiriročno (Opus 39), v B -duru Valček št. 14 Šestnajst valčkov za klavir, štiriročno (Opus 39), v Gis-molu Valček št. 15 Šestnajst valčkov za klavir, štiriročno (Opus 39), v As-duru Valček št. 16 Šestnajst valčkov za klavir, štiriročno (Opus 39), v Cis-molu Madžarski ples v G-molu Madžarski ples v D-duru - Imate z zagonom datotek težave? Poskusite si pomagati s pomočjo za predstavnostno gradivo.
Viri in opombe [uredi]
- ^ Primož Kuret: Haydn, Beethoven, Paganini in Metternich - častni člani Filharmonične družbe v Ljubljani, v Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860, 31-2.
Glej tudi [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Johannes Brahms |
 |
Ta biografski članek o skladatelju je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
