Rusija

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ruska federacija
Российская Федерация
Rossijskaja Federacija
Zastava Rusije Grb Rusije
Zastava Grb
Himna: Himna Ruske federacije
Lega Rusije
Glavno mesto
(in največje mesto) 		Moskva
55°45′N, 37°37′E
Uradni jeziki Povsod po državi je uradni jezik ruščina. Na posameznih območjih so uradni še številni drugi jeziki.
Demonim Rús, Rúsinja, Rúsi, Rúsinje
Upravljanje polpredsedniška
zvezna republika
 -  predsednik: Vladimir Putin
 -  predsednik vlade: Mihail Mišustin
nastanek
 -  razglašena: 12. junija 1990 
 -  dokončana: 25. decembra 1991 
Površina
 -  skupaj: 17.075.400 km² (1.) 
 -  voda (%): 13
Prebivalstvo
 -  ocena 2022: 144 980 061 (brez Krima) (9.)
 -  štetje 2021: 147.182.123 
BDP (PKM) ocena 2006
 -  skupaj: 1.727 milijard USD (8.1)
 -  na prebivalca: 12.096 USD 
BDP (nominalno) ocena 2006
 -  skupaj: 979 milijard USD (11.)
 -  na prebivalca: 6.856 USD 
Gini (2018) Negative increase 37,5 (srednji) 
HDI (2019) Rast 0,824 (zelo visok) (52.)
Valuta rubelj (RUB)
Časovni pas (UTC+2 do +12)
Vrhnja domena (TLD) .ru (rezervirana tudi .su)
Klicna koda +7
1 Uvrstitev temelji na podatkih IMF za april 2007.

Rusija (rusko Росси́я, Rossíja; izgovarjava [rɐˈsʲijə̟]; tudi[1] Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; [rʌ'sʲij.skə.ə̟ fʲə̟.dʲɪ'ra.ʦə.ə̟],(v ruščini) poslušaj (pomoč·info)) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta.

Današnja Ruska federacija je formalno naslednica RSFSR, največje zvezne republike, ki je zavzemala veliko večino površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, po kateri je sedanja Ruska federacija podedovala tudi vse statuse v mednarodni skupnosti, torej v mednarodnih organizacijah in diplomaciji, vključno s stalnim sedežem v varnostnem svetu OZN in celotnim jedrskim arzenalom. Od razpada Sovjetske zveze naprej si Rusija prizdeva povrniti nekdanjo vlogo v svetu, še zlasti pa v svojem bližnjem sosedstvu ali zamejstvu, kakor imenujejo nekdanje republike Sovjetske zveze, ki so se okoli leta 1991 osamosvojile in kjer še živi velik delež Rusov oziroma prebivalcev, ki uporabljajo ruščino kot svoj prvi ali drugi jezik. Vpliv Rusije v svetu je sicer znaten, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze.

Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik oboroženih sil. Volijo ga na vsakih šest let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Upravne delitve[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Federalni subjekti Rusije.

Federalni subjekti Rusije, imenovani tudi subjekti Ruske federacije (rusko: субъекты Российской Федерации, romanizirano: subjekty Rossijskoj Federacii) ali preprosto kot subjekti federacije (rusko: субъекты федерации, romanizirano: subjekty federacii), so sestavne enote Rusije, njene najvišje politične enote po ustavi Rusije.[2] Od 18. marca 2014 Rusko federacijo po ustavi sestavlja 85 zveznih subjektov.[3] Dva, ki se nahajata na polotoku Krim, Sevastopol in Republika Krim, nista mednarodno priznana kot del Rusije. Kaliningrajska oblast je edini zvezni subjekt, geografsko ločen od preostale Ruske federacije z drugimi državami.

Po ruski ustavi Rusko federacijo sestavljajo republike, okraji, oblasti, avtonomna mesta, avtonomna oblast in avtonomna okrožja, ki so vsi enakopravni subjekti Ruske federacije.[4] Tri ruska avtonomna mesta (Moskva, Sankt Peterburg in Sevastopol) imajo status mesta in ločenega zveznega subjekta, ki ga sestavljajo druga mesta (Zelenograd, Troick, Kronstadt, Kolpino itd.) znotraj vsakega zveznega mesta, pri čemer ostajajo starejše strukture poštnih naslovov. Leta 1993 je Ruska federacija obsegala 89 zveznih subjektov. Do leta 2008 se je število zveznih subjektov zaradi več združitev zmanjšalo na 83. Leta 2014 sta Sevastopol in Republika Krim postala 84. in 85. zvezna subjekta Rusije.[5][6]

Znotraj federacije obstaja:

  • 21 republik z visoko stopnjo neodvisnosti. Nekaj republik odgovarja ozemljem nekaterih etničnih manjšin.
  • 9 okrajev (край),
  • 48 oblasti (oziroma pokrajin) (область),
  • 3 avtonomna mesta (oziroma mesta zveznega pomena, город федерального значения),
  • 4 avtonomna okrožja (автономный округ) in
  • 1 avtonomna oblast (автономная область).

Nekdaj je bila ena od višjih upravnih enot v carski Rusiji gubernija (губерния), njen sestavni del pa уезд.

Federalna okrožja[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Federalna okrožja Rusije.

Federalna okrožja (rusko федера́льные округа́, federal'nye okruga) so skupina federalnih subjektov Rusije. Zvezna okrožja niso omenjena v državni ustavi, nimajo lastnih pristojnosti in ne upravljajo regionalnih zadev. Obstajajo izključno za spremljanje skladnosti med zveznimi in regionalnimi pravnimi organi ter za zagotavljanje vladnega nadzora nad javno upravo, sodstvom in zveznimi agencijami, ki delujejo v regijah.[7]

Ruska zvezna okrožja
  1. Osrednje federalno okrožje (rusko Центра́льный федера́льный о́круг, tr. Central'nyj federal'nyj okrug)
  2. Južno federalno okrožje (rusko Ю́жный федера́льный о́круг, tr. Južnyj federal'nyj okrug)
  3. Severnokavkaško federalno okrožje (rusko Се́веро-Кавка́зский федера́льный о́круг, tr. Severo-Kavkazskij federal'ny okrug)
  4. Severozahodno federalno okrožje (rusko Северо-Западный федеральный округ)
  5. Daljnjevzhodno federalno okrožje (rusko Дальневосто́чный федера́льный о́круг, tr. Dal'nevostočnyj federal'ny okrug)
  6. Sibirsko federalno okrožje (rusko Сиби́рский федера́льный о́круг, tr. Sibirskij federal'ny okrug)
  7. Uralsko federalno okrožje (rusko Ура́льский федера́льный о́круг, tr. Uralskij federal'ny okrug)
  8. Privolško federalno okrožje (rusko Приво́лжский федера́льный о́круг, tr. Privolžskij federal'nyj okrug)

Geografija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Geografija Rusije

Rusija meji na zahodu na Norveško, Finsko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko (zadnji dve prek enklave na obali Baltskega morja), Belorusijo, Ukrajino, na jugu pa na Gruzijo, Azerbajdžan, Kazahstan, Mongolijo, Kitajsko, Severno Korejo, na jugovzhodu pa ima morsko mejo z Japonsko. Njena obsežna obala se na odprtem morju razteza od Arktičnega oceana do severnega Pacifiškega oceana; prek bolj zaprtih vodnih površin, Črnega morja, Baltskega morja in Kaspijskega jezera, je obrnjena tudi proti več drugim državam.

Rusko površje je izredno enolično, spreminja pa se zelo počasi. Kljub temu pa velika površina omogoča raznolike geografske enote.

Zahod države leži na Baltskem ščitu in Ruski plošči. Na tem območju govorimo o Vzhodnoevropskem nižavju, ki je nekoč veljal za pravo žitnico Evrope.

Vzhodno od tega leži gorovje Ural, za katerim leži Zahodnosibirsko nižavje, obsežno, močvirnato območje, bogato z nafto in zemeljskim plinom.

Srednjesibirsko višavje in Zahodnosibirsko nižavje ležita v Sibiriji, enem najhladnejših poseljenih delov sveta. Polotok Kamčatka je znan po svoji vulkanski dejavnosti.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Podnebje je večinoma celinsko, na severu subarktično in arktično .Ob obalah atlantskega oceana je podnebje atlantsko. Zimske temperature dosežejo najnižje vrednosti v V. Sibiriji (v Ojmjakonu so leta 1933 izmerili -71,1 °C[8]). Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu. Na obali Črnega morja je ozek pas podnebja, ki je močno podobno sredozemskemu.

Tajga

Rastlinstvo[uredi | uredi kodo]

Na skrajnem severu uspeva le tundrsko rastlinstvo, ki proti jugu počasi preide v lesotundro (gozdno tundro), nato pa v iglasti gozd. Iglasti gozd Rusi imenujejo »tajga«, v njem pa raste tudi breza.

Južno od pasu tajge raste mešani gozd, ki kasneje preide v gozdno stepo, kjer je dreves vedno manj. Stepsko rastlinstvo na jugu preide v polpuščavsko, nato pa v puščavsko rastlinstvo.

Poselitev[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Demografija Rusije.

Rusija je večnacionalna država, kjer živi vsaj 120 narodov, od katerih je največ Rusov - po stanju s 1. majem 2007 115.889.807 (79,83 % prebivalstva). Gostota prebivalstva znaša 8,3/km².

Prebivalstvo je razporejeno neenakomerno. Tri četrtine prebivalstva živijo v evropskem delu, kjer so najpogosteje poseljena osrednja območja. V Sibiriji je bolj poseljen le pas ob transsibirski železnici.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Rudarstvo[uredi | uredi kodo]

Rusija je bogata z rudami. Večina zalog je v azijskem delu države.

Energetika[uredi | uredi kodo]

Energetika je ena izmed strateških panog Rusije, saj Evropa uvozi polovico energije prav iz te države.

Industrija[uredi | uredi kodo]

V času Sovjetske zveze se je razvijala težka industrija, predvsem železarstva in jeklarstva. Še leta 1989 so bili prvi na svetu. Proizvodnja od leta 1991 nazaduje. Do 1994 se je zmanjšala za skoraj polovico. Industrija je danes zastarela in povzroča onesnaževanje okolja[8].

Nafta in plin[uredi | uredi kodo]

Največja nahajališča nafte in zemeljskega plina so v Zahodnosibirskem nižavju. Rusija je po načrpanem zemeljskem plinu na prvem mestu, po nafti pa na tretjem mestu na svetu[8]. Plin in nafto pošilja po naftovodih in plinovodih prek Urala tudi v druge evropske države.

Kmetijstvo[uredi | uredi kodo]

Zaradi podnebnih omejitev v večjem delu države je za kmete na voljo malo obdelovalnih površin. Največ pridelujejo žita, predvsem pšenico, ječmen, rž in koruzo. Od živinoreje sta najpomembnejši govedoreja in prašičereja.

Turizem[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Turizem v Rusiji.
Moskva

Od poznega sovjetskega časa je turizem v Rusiji doživel hitro rast, najprej domačega in nato tudi mednarodnega turizma. Bogata kulturna dediščina in velika naravna raznolikost Rusijo uvrščata med najbolj priljubljene turistične destinacije na svetu. Če ne vključujemo Krima, država vsebuje 23 Unescovih svetovnih kulturnih znamenitosti, medtem ko jih je mnogo več na poskusnih seznamih Unesca.[9]

Glavne turistične poti v Rusiji vključujejo potovanje okoli Zlatega obroča starodavnih mest, križarjenja po velikih rekah, vključno z Volgo in dolga potovanja po znameniti transsibirski železnici. Različne regije in etnične kulture Rusije ponujajo veliko različnih živil in spominkov ter kažejo veliko raznolikosti tradicij, vključno z rusko maslenico, tatarsko Sabantujo ali sibirskimi šamanskimi obredi. Leta 2013 je Rusijo obiskalo 33 milijonov turistov, kar je deveta najbolj obiskana država na svetu in sedma najbolj obiskana v Evropi.[10]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Iz člena 1 Ustave Rusije: »Imeni Ruska federacija in Rusija sta enakovredni.«
  2. ↑ "The Constitution of the Russian Federation: Chapter 3, The Federal Structure". Pridobljeno 2013-04-28.
  3. ↑ "Constitution of the Russian Federation". Russian Presidential Executive Office. Pridobljeno 2013-04-28.
  4. ↑ "Chapter 1. The Fundamentals of the Constitutional System – The Constitution of the Russian Federation". Pridobljeno May 7, 2016.
  5. ↑ Kremlin.ru. Договор между Российской Федерацией и Республикой Крым о принятии в Российскую Федерацию Республики Крым и образовании в составе Российской Федерации новых субъектов (Treaty Between the Russian Federation and the Republic of Crimea on Ascension to the Russian Federation of the Republic of Crimea and on Establishment of New Subjects Within the Russian Federation) (rusko)
  6. ↑ Steve Gutterman and Pavel Polityuk (March 18, 2014). "Putin signs Crimea treaty as Ukraine serviceman dies in attack". Reuters. Pridobljeno May 7, 2016.
  7. ↑ Russell, Martin (October 2015). "Russia's constitutional structure" (PDF). European Parliamentary Research Service. European Parliament. doi:10.2861/664907. ISBN 978-92-823-8022-2. Pridobljeno 3 November 2021.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 Karel Natek. Države sveta. Mladinska knjiga. 2006. ISBN 86-11-17130-6
  9. ↑ "UNESCO World Heritage Centre – Tentative Lists". UNESCO. Pridobljeno 16 December 2017.
  10. ↑ "Tourism Highlights 2014" (PDF). E-unwto.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12 January 2015. Pridobljeno 16 December 2017.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Poglejte si besedo rusija v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rusija
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rusija&oldid=5892735«