Predsednik vlade Ruske federacije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Predsednik vlade Ruske federacije
Председатель Правительства Российской Федерации
Trenutno:
Mihail Mišustin

od 16. januarja 2020
RezidencaBela hiša, Moskva
Prvi nosilecSergej Witte
Plača105.000 $ letno
Spletna stranhttp://premier.gov.ru/

Predsednik vlade Ruske federacije (rusko: Председатель Правительства Российской Федерации)[a] je vodja ruske vlade in druga najmočnejša oseba v Ruski federaciji. Uradno rezidenco ima v Gorki-9 v okrožju Odintsovski v Moskovski regiji, delovna rezidenca pa je ruska Bela hiša v Moskvi. V skladu s členom 24 Zveznega ustavnega zakona "O vladi Ruske federacije" predsednik vlade "vodi Vlado Ruske federacije ".[1] Čeprav ta položaj izvira iz leta 1905, je bil predsednik vlade v sedanji obliki ustanovljen 12. decembra 1993.

Zaradi osrednje vloge predsednika Rusije v političnem sistemu je za delovanje izvršilne veje oblasti (vključno s predsednikom vlade) pomemben vodja države (na primer predsednik je tisti, ki imenuje in razrešuje predsednika vlade) in drugi člani vlade; predsednik lahko vodi seje kabineta in daje ukaze predsedniku vlade in drugim članom vlade (predsednik lahko tudi razveljavi kateri koli akt vlade). Uporaba izraza premier je strogo neformalna in ga ruska ustava ali zakoni nikoli ne uporabljajo.

Naloge in pristojnosti[uredi | uredi kodo]

Premier Vladimir Kokovcov bere vladno poročilo v Državni dumi. 5. decembra 1912

Na splošno predsednik vlade opravlja bolj upravno vlogo, imenuje člane vlade in prevzame vodilno vlogo pri polnem izvajanju notranje in zunanje politike, kot jo je oblikoval predsednik države. V skladu z zveznim ustavnim zakonom "O vladi Ruske federacije" predsednik vlade opravlja naslednje naloge:

  • določa prioritete delovanja vlade in organizira njeno delo v skladu z ustavo, zveznimi ustavnimi zakoni, zveznimi zakoni in predsedniškimi odloki, poleg vodenja vsakodnevnih zadev vlade nasploh.
  • predsedniku predlaga strukture in funkcije osrednjih institucij izvršilne oblasti (npr. ministrstev in zveznih agencij); [2]
  • imenuje podpredsednike vlade, zvezne ministre in druge uradnike ter jih predstavi predsedniku;
  • predsedniku predlaga kazni in nagrade članom vlade;
  • zastopa vlado kot institucijo v zunanjih odnosih in znotraj države;
  • vodi seje vlade in njenega predsedstva, kjer ima odločilni glas;
  • podpisuje akte vlade;
  • letno poroča državni dumi o dejavnosti vlade;
  • razdeli naloge med člane vlade;
  • sistematično obvešča predsednika o delovanju vlade;

Predsednik vlade ima po uradni dolžnosti kot član mesto v naslednjih sestavih:

Medvedjev na potrditvenem zaslišanju 8. maja 2018

Glasovanja o predsednikih vlade[uredi | uredi kodo]

Kandidat Datum Število glasovalcev DA NE Vzdržani Niso glasovali Rezultat
Vrhovni Sovjet
Jegor Gajdar 9. december 1922 1040 467 44.9% 486 26 61 Ni potrjen
Viktor Černomirdin 14. december 1992 1040 721 69.3% 172 48 1 Potrjen
Državna Duma
Viktor Černomirdin 10. avgust 1996 443 314 70.9% 85 3 48 Potrjen[3]
Sergej Kirienko 10. april 1998 443 143 32.3% 186 5 116 Ni potrjen[4]
17. april 1998 443 115 25.9% 271 11 153 Ni potrjen[5]
24. april 1998 443 251 56.7% 25 39 135 Potrjen[6]
31. avgust 1998 443 94 21.2% 253 0 98 Ni potrjen
7. september 1998 443 138 31.2% 273 1 32 Ni potrjen
Jevgenij Primakov 11. september 1998 443 317 71.6% 63 15 49 Potrjen
Sergei Stepašin 19. maj 1999 443 301 67.9% 55 14 70 Potrjen
Vladimir Putin 16. avgust, 1999 443 233 52.6% 84 17 105 Potrjen
Mikhail Kasjanov 17. maj 2000 441 325 72,7% 55 15 52 Potrjen
Mikhail Fradkov 5. marec 2004 445 352 79,1% 58 24 13 Potrjen
12. maj 2004 445 356 80% 72 8 11 Potrjen
Viktor Zubkov 14. september 2007 445 381 85,6% 47 8 9 Potrjen
Vladimir Putin 8. maj 2008 450 392 87,1% 56 0 0 Potrjen
Dimitrij Medvedjev 8. maj 2012 450 299 66,4% 144 0 0 Potrjen
8. maj 2018 446 374 83,9% 56 0 14 Potrjen
Mikhail Mišustin 16. januar 2020 449 383 85,1 % 0 41 25 Potrjen

Odstranitev iz službe[uredi | uredi kodo]

Predsednik države lahko predsednika vlade kadar koli razreši. Predsednik vlade lahko predsedniku poda odstop tudi na lastno pobudo. Predsednik lahko tak odstop zavrne in vlado zaveže k nadaljnjemu delu. Predsednik vlade in celotna vlada sta po inavguraciji novoizvoljenega predsednika ustavno dolžna odstopiti. Hkrati ima predsednik pravico, da razreši celotno vlado skupaj s predsednikom vlade ali samo predsednika vlade, pri čemer obdrži vlado.[7]

V določenih okoliščinah je predsednik lahko tudi teoretično prisiljen razrešiti predsednika in celotno vlado pod pritiskom državne dume. Da bi se to zgodilo, mora Državna duma vladi nezaupnico izreči dvakrat v treh mesecih. Običajno ima v tem primeru predsednik pravico izbrati, ali bo razrešil vlado ali razpustil Dumo (in če Duma samo enkrat sprejme nezaupnico, se lahko predsednik odloči tudi, da se "ne strinja" z odločitvijo Dume, kar tehnično pomeni, da niti vlada niti Duma nista razrešena).

Vendar pa je v enem letu po parlamentarnih volitvah razpustitev Državne dume iz teh razlogov nemogoča. Zato predsednik v tem primeru nima druge možnosti, kot da razreši vlado (četudi jo popolnoma podpira).

Nasledstvo predsednika[uredi | uredi kodo]

Premier Vladimir Putin je postal vršilec dolžnosti predsednika po odstopu Borisa Jelcina

V primeru smrti, odstopa ali obtožbe predsednika vlade postane predsednik vlade začasni predsednik, in sicer do novih predsedniških volitev, ki morajo biti v treh mesecih. Predsednik vlade kot vršilec dolžnosti predsednika ne sme razpustiti državne dume, razpisati referenduma ali predlagati spremembo ustave.

Položaj predsednika Sveta federacije je tretji najpomembnejši položaj za predsednikom in predsednikom vlade. V primeru nesposobnosti predsednika in premierja predsednik zgornjega doma parlamenta postane vršilec dolžnosti vodje države.[8][9]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. rusko Премьер-министр

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Федеральный конституционный закон «О ПРАВИТЕЛЬСТВЕ РОССИЙСКОЙ ФЕДЕРАЦИИ» Arhivirano 2009-08-17 na Wayback Machine. kremlin.ru 17 декабря 1997.
  2. »The Constitution of the Russian Federation: Section One, Chapter 6. – The Government of the Russian Federation«. Bucknell University. Pridobljeno 14. julija 2014.
  3. »Transcript of the meeting«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. oktobra 2020. Pridobljeno 14. aprila 2016.
  4. »Transcript of the meeting«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. oktobra 2020. Pridobljeno 14. aprila 2016.
  5. »Transcript of the meeting«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. oktobra 2020. Pridobljeno 14. aprila 2016.
  6. »Transcript of the meeting«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. oktobra 2020. Pridobljeno 14. aprila 2016.
  7. "Конституция Российской Федерации" (принята всенародным голосованием 12.12.1993 с изменениями, одобренными в ходе общероссийского голосования 01.07.2020). Статья 117
  8. "Пост Председателя Совета Федерации РФ – это третий пост в стране.
  9. »"Почему у нас третье лицо в государстве Председатель Совета Федерации? Потому что это федерация, он не распускается, он действует постоянно." - Сергей Шахрай«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2014. Pridobljeno 11. januarja 2014.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]