Forbes

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Forbes
glavni urednikRandall Lane
urednikRandall Lane[1]
Kategorijeposlovna revija
Pogostost izdajanjadvakrat četrtletno
Skupna naklada
(2020)
657.215[2]
UstanoviteljB. C. Forbes
Prva izdaja15. september 1917 (1917-09-15)
PodjetjeIntegrated Whale Media Investments, Kitajska (Hong Kong) (95%)[3]
družina Forbes (5%)
DržavaZDA
SedežJersey City, New Jersey, ZDA
Jezikangleščina
Spletna stranforbes.com
ISSN0015-6914

Forbes (/fɔːrbz/) je ameriška poslovna revija v lasti Integrated Whale Media Investments in družine Forbes. Izide osemkrat letno in vsebuje članke o financah, industriji, naložbah in trženju. Forbes poroča tudi o sorodnih temah, kot so tehnologija, komunikacije, znanost, politika in pravo. Sedež ima v Jersey Cityju v New Jerseyju. Konkurenta v kategoriji nacionalne poslovne revije sta Fortune in Bloomberg Businessweek. Forbes ima mednarodno izdajo v Aziji ter izdaje, ki so izdane pod licenco v 27 državah in regijah po vsem svetu.

Revija je znana po svojih seznamih in lestvicah, vključno z lestvicami najbogatejših Američanov (Forbes 400), najbogatejših ameriških zvezdnikov, najboljših svetovnih podjetij (Forbes Global 2000), Forbsove lestvice najvplivnejših ljudi na svetu in Svetovni milijarderji.[4] Moto revije Forbes je "Spremenimo svet".[5] Njegov predsednik in glavni urednik je Steve Forbes, izvršni direktor pa Mike Federle.[6] Leta 2014 je bil prodan investicijski skupini Integrated Whale Media Investments s sedežem v Hongkongu.[7][8]

Forbes.com[uredi | uredi kodo]

Forbes.com je del Forbes Digital, podružnice Forbes Media LLC. Forbsovo imetje vključuje del RealClearPolitics. Ta spletna mesta skupaj dosegajo več kot 27 milijonov edinstvenih obiskovalcev vsak mesec. Forbes.com uporablja slogan "Domača stran za voditelje svetovnega gospodarstva" in leta 2006 so trdili, da je to najbolj obiskano poslovno spletno mesto na svetu.[9]

Forbes.com uporablja »model sodelavcev«, v katerem široka mreža »sodelujočih« piše in objavlja članke neposredno na spletnem mestu.[10] Sodelujoči so plačani glede na promet na teh straneh; na spletno mesto je prispevalo več kot 2500 posameznikov, nekateri sodelavci pa so po podatkih podjetja zaslužili več kot 100.000 USD.[10] Sistem prispevkov so kritizirali, ker omogoča »plačljivo novinarstvo (pay-to-play journalism)« in prepakiranje gradiva iz materiala odnosov z javnostjo kot novice.[11] Forbes trenutno dovoljuje oglaševalcem, da poleg rednih uredniških vsebin na svojem spletnem mestu objavljajo objave v blogih prek programa BrandVoice, ki predstavlja več kot 10 odstotkov njegovega digitalnega prihodka.[12]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Romenesko, Jim (9. avgust 2011). »Randall Lane returns to Forbes as editor«. Poynter.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. februarja 2014.
  2. »Consumer Magazines«. Alliance for Audited Media. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. oktobra 2020.
  3. Zhu, Julie (27. marec 2017). »Exclusive: China's yes in talks to buy controlling stake in Forbes - sources«. Reuters. Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. novembra 2020. Pridobljeno 22. novembra 2020. Hong Kong-based investor group Integrated Whale Media Investments (IWM), which holds 95 percent of Forbes Media, is also in talks with another Chinese media firm and is scouting for more potential buyers for most or all of its stake, said one of the sources, who declined to be identified as the talks are confidential.
  4. Delbridge, Emily (21. november 2019). »The 8 Best Business Magazines of 2020«. The Balance Small Business. New York City: Dotdash. Best for Lists: Forbes. Pridobljeno 8. februarja 2020.
  5. »'Forbes' Launches New Tagline, Brand Campaign«. MediaPostb. 24. oktober 2012. Pridobljeno 24. januarja 2020.
  6. Silva, Emma (30. november 2017). »Mike Federle Succeeds Mike Perlis As CEO Of Forbes«. Folio.
  7. »Forbes Media Agrees To Sell Majority Stake to a Group of International Investors To Accelerate The Company's Global Growth« (tiskovna objava). 18. julij 2014. Pridobljeno 24. julija 2015.
  8. »Forbes Sells to Hong Kong Investment Group«. Recode. 18. julij 2014. Pridobljeno 27. avgusta 2018.
  9. Edmonston, Peter (28. avgust 2006). »At Forbes.com, Lots of Glitter but Maybe Not So Many Visitors«. The New York Times. Pridobljeno 2. maja 2011.
  10. 10,0 10,1 Bartlett, Rachel (26. september 2013). »The Forbes contributor model: Technology, feedback and incentives«. journalism.co.uk. Pridobljeno 13. oktobra 2013.
  11. Benton, Joshua (9. februar 2022). »An incomplete history of Forbes.com as a platform for scams, grift, and bad journalism«. Nieman Lab. Pridobljeno 10. februarja 2022.
  12. »Forbes gives advertisers an editorial voice«. emedia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. novembra 2013.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]