Pokrajina

Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice. Pokrajina je v svoji celostnosti oz. kompleksnosti predmet geografskega preučevanja.

Je lahko del ozemlja, območje, ki ima skupne naravne in /ali družbene značilnosti: kmetijska pokrajina, tropska pokrajina, gozdna pokrajina, kraška pokrajina, mestna pokrajina; po katerih se loči od sosednjih pokrajin.

V upravnem ali administrativnem smislu je pokrajina (tudi pokrajína, provinca ali dežela) izbrani ali določeni del ozemlja. V nekaterih državah je pojem uporabljen tudi kot enota uprave takoj za državo; država je razdeljena na pokrajine, v nekaterih ureditvah jih imenujejo tudi dežele, oziroma province. V nekaterih državah in statistiki jih poimenujejo regija.

Avtonomna pokrajina v sklopu neke države ima pravice, ki ji omogočajo veliko samostojnost. Primer: v SFRJ sta bili del Srbije avtonomni pokrajini Vojvodina ter Kosovo, ki sta dejansko lahko kot konstututivna dela SFRJ, še zlasti po letu 1968 vodili dokaj samostojno politiko, neodvisno od "ožje" Srbije, čeprav sta bila pravnoformalno njena sestavna dela. Po enostranski osamosvojitvi Kosova je avtonomna pokrajina le še Vojvodina.

V slikarstvu je pokrajina (tudi krajina) tudi zvrst upodabljanja.

V književnosti je skupaj s prilastkom mišljeno področje, območje kot: zanimive miselne pokrajine ali odpreti komu pokrajine svoje duše ali obdala ga je pokrajina molka in podobno.

Viri

• Slovar slovenskega knjižnega jezika, ZRC SAZU
• Geografski terminološki slovar, ZRC SAZU