Trento (pokrajina)
|
|
|||
| Glavno mesto | Trento | ||
| Občine | Seznam 223 občin | ||
| Površina | 6.212 km² | ||
| Prebivalstvo | 507.030 (2006) | ||
| Gostota | 82 | ||
 |
|||
Pokrajina Trento (v italijanskem izvirniku Provincia di Trento, izg. Provinča di Trento), znana tudi kot Trentino, je ena od dveh pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Trentinsko - Zgornje Poadižje. Meji na severu z Bocensko pokrajino, na vzhodu in jugu z deželo Benečija in na zahodu z Lombardijo.
Večje občine[uredi | uredi kodo]
Glavno mesto je Trento, ostale večje občine so (podatki 2005):
| Občina | Prebivalcev |
|---|---|
| Trento | 112.142 |
| Rovereto | 35.858 |
| Pergine Valsugana | 19.200 |
| Arco | 16.023 |
| Riva del Garda | 15.246 |
| Mori | 8.918 |
| Lavis | 8.122 |
| Ala | 8.429 |
Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]
Polovica pokrajinske površine je pokrita z gozdovi, zato je razumljivo, da je zastopano vse gozdno živalstvo. Posebno številni so jeleni, srne, gamsi in alpski kozorogi, pa tudi zajci, lisice, veverice, svizci in divji petelini. Rjavi medved je bil ob koncu dvajsetega stoletja na vseh italijanskih Alpah praktično izumrla vrsta, saj sta bila znana le dva primerka, oba že starejša. Leta 1966 je stekla s pomočjo Evropskega sklada Life akcija "Ursus", ki je predvidevala uvoz desetih rjavih medvedov iz Slovenije. Poseg je bil popolnoma uspešen, saj je populacija alpskih medvedov v letu 2007 narasla že na 25 osebkov, od katerih so nekateri spet "prekoračili mejo" in se nastanili v Avstriji in celo v Nemčiji.
Seznam zaščitenih področij v pokrajini:
- Narodni park Stelvio (Parco nazionale dello Stelvio)
- Krajinski park Paneveggio - Pale di San Martino (Parco naturale regionale Paneveggio - Pale di San Martino)
- Krajinski park Adamello Brenta (Parco naturale provinciale regionale dell'Adamello Brenta)
- Naravni rezervat Scanuppia (Riserva naturale guidata della Scanuppia)
- Naravni rezervat Campobrun (Riserva naturale guidata di Campobrun)
- Naravni rezervat Tre Cime di Monte Bondone (Riserva naturale integrale delle Tre Cime di Monte Bondone)
Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]
V grbu pokrajine Trento je upodobljen orel svetega Venceslava, ki je simbol češke dinastije Přemysl; tudi mestni grb Trenta upodablja tega orla, le nekoliko spremenjenega. Pravico do grba Přemyslov so Trentinci pridobili leta 1336. Češki kralj Jan Luksemburški Slepi, čigar sin je bil poročen z Margerito Tirolsko, je sinovega upravitelja povišal v princa škofa. Ta mu je obljubil zvestobo vseh Trentincev in v zameno mu je kralj velikodušno dovolil orla v grbu.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Istituto Nazionale di Statistica ISTAT
- Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
- Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
