Pokrajina Macerata

Pokrajina Macerata Provincia di Macerata
Pokrajina
Grb
Lega pokrajine znotraj Italije
Država	Italija
Dežela	Marke
Glavno mesto	Macerata
Občine	55 občin
Upravljanje
• Predsednik	Sandro Parcaroli
Površina
• Skupno	2.779,34 km2
Prebivalstvo  (31. decembra 2023)
• Skupno	302.993
• Gostota	110 preb./km2
Poštne številke	62100
Tel. območne kode	0733, 0737, 071
Avtomobilska oznaka	MC
Koda ISTAT	043

Pokrajina Macerata (v italijanskem izvirniku Provincia di Macerata, izg. Provinča di Mačerata) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke. Meji na severu s pokrajino Ancona, na vzhodu z Jadranskim morjem, na jugu s pokrajino Fermo in na zahodu z deželo Umbrija.

Večje občine

Glavno mesto je Macerata, ostale večje občine so (podatki 31.12.2005):

Občina	Prebivalcev
Macerata	43.057
Civitanova Marche	39.759
Recanati	21.261
Tolentino	20.028
Corridonia	14.775
Potenza Picena	14.470
San Severino Marche	13.210
Porto Recanati	11.595

Naravne zanimivosti

Monte Bove, severna stena

Monte Bove je vrh (2169 m) v gorovju Monti Sibillini. Severno in vzhodno pobočje se strmo dviga v navpičnih stenah, ki so visoke do 750 metrov in široke več kot 2 kilometra. Kako so te ogromne stene vplivale na primitivno prebivalstvo, se da razumeti iz nekaterih krajevnih imen v neposredni bližini, na primer Passo Cattivo (= Hudobni prelaz) na eni strani gore in Val di Panico (= Dolina panike) na drugi strani. Danes je gora cilj mnogih alpinistov, čeprav so stene iz dolomitnega apnenca, ki je včasih krušljiv.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

• Narodni park Monti Sibillini (Parco nazionale dei Monti Sibillini)
• Naravni rezervat Abbadia di Fiastra (Riserva naturale dell'Abbadia di Fiastra)
• Naravni rezervat Montagna di Torricchio (Riserva naturale Montagna di Torricchio)

Zgodovinske zanimivosti

Današnje mestece Visso (okoli 1200 prebivalcev) je bilo v preteklosti veliko in važno mesto. Baje je že v zgodnjem petem stoletju Teodorik Veliki dal zgraditi trdnjavo, ki se je s časom razvila v pomembno naselje z obširnimi posestvi. Poročilo iz leta 1210 govori o mogočnem mestnem obzidju s štirimi stolpi in 24 obrambnimi zidovi (antemurali). Leta 1444 je papež Evgen IV. dovolil, da se v mestni grb vpiše moto "Vissum Antiquum et fidele" (= antični in zvesti Vissum), leta 1828 pa je papež Leon XII. podelil pravico do naziva "mesto" . Po letu 1860 so vse Marke prišle pod Kraljevino Italijo; Visso, ki je bilo skozi vsa stoletja svoje zgodovine zvest podložnik in zaveznik Papeške države, je izgubilo vsak politični pomen.

Viri

• Istituto Nazionale di Statistica
• Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
• Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986