Pojdi na vsebino

Pokrajina Trento

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Avtonomna pokrajina Trento

Provincia autonoma di Trento
Avtonomna pokrajina
Zastava Avtonomna pokrajina Trento
Zastava		Grb Avtonomna pokrajina Trento
Grb
Lega pokrajine Trentino v Italiji
Lega pokrajine Trentino v Italiji
Koordinati: 46°26′44″N 11°10′23″E / 46.44556°N 11.17306°E / 46.44556; 11.17306
DržavaItalija
DeželaTrentino - Južna Tirolska
Glavno mestoTrento
Občin166
Upravljanje
 • PredsednikMaurizio Fugatti
Površina
 • Skupno6.212 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2019)
 • Skupno541.098
 • Gostota87 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
38100
Telefonske predpone0461, 0462, 0463, 0464, 0465
Avtomobilska oznakaTN
BDP (nominalni)20,5 mrd. € (2018)[1]
BDP/prebivalca38.000 € (2018)[2]
Istituto Nazionale di Statistica (ISTAT)022

Pokrajina Trento (slovensko tudi Trentinsko); uradno Avtonomna pokrajina Trento (italijansko Provincia autonoma di Trento, znana tudi kot Trentino), je avtonomna pokrajina Italije na severovzhodu države. Trentinsko in Zgornje Poadižje (ali Južna Tirolska) sestavljata italijansko deželo Trentinsko - Zgornje Poadižje, avtonomno deželo, opredeljeno z ustavo. Pokrajina je sestavljena iz 177 občin (comuni) in 16 teritorialnih skupnosti. Glavno in največje mesto (120.000 prebivalcev) je Trento.

Pokrajina pokriva površino več kot 6.000 km2, v kateri je leta 2019 živelo 541.098 prebivalcev. Trento je znano po svojih gorah, kot so Dolomiti, ki so del Alp. Na severu meji s pokrajino Bolzano, na vzhodu in jugu z deželo Benečijo in na zahodu z Lombardijo.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Castello del Buonconsiglio (grad Buonconsiglio) v Trentu je bilo sedež knezonadškofa od 13. st. do 1803
Trento je del Evroregije Tyrol-South Tyrol-Trentino, kar ustreza zgodovinski Tirolski[3]

Zgodovina Trenta se začne v srednji kameni dobi. V dolinah današnjega Trenta je že živel človek, glavna naselja pa so bila zaradi milejšega podnebja v dolini reke Adiže.

V zgodnjem srednjem veku je bilo to območje vključeno v Kraljevino Italijo znotraj Svetega rimskega cesarstva in Marko Verona. Leta 1027 je trentski knezoškofijo kot entiteto Svetega rimskega cesarstva ustanovil cesar Konrad II. Bilo je cerkveno ozemlje, ki približno ustreza današnjemu Trentu, in so mu vladali trentski škofje.

Tridentinski koncil, ki je potekal na treh večjih zasedanjih od 1545 do 1563, s prvim v Trentu, je bil eden najpomembnejših koncilov v zgodovini Rimskokatoliške cerkve. Bil je artikulacija rimskokatoliškega nauka kot odziv na protestantsko reformacijo in natančen nauk o odrešenju, zakramentih in biblijskem kanonu.

Po napoleonskih vojnah v začetku 19. stoletja je bilo škofstvo sekularizirano in prevzeto v avstrijsko Tirolsko grofijo. Upravljala jo je rodbina Habsburško-Lotarinška. Med prvo svetovno vojno je bilo območje kraj hudih spopadov, saj je bil neposredno na fronti med Avstro-Ogrsko in Italijo.[4] Trento je novembra 1918 zasedla Italija, Kraljevina Italija pa ga je leta 1919 priključila s pogodbo iz Saint-Germain-en-Laye.

Po drugi svetovni vojni so italijanski in avstrijski zunanji ministri podpisali sporazum Gruber-De Gasperi, s katerim so ustanovili avtonomno regijo Trentino-Južna Tirolska, ki jo sestavljata avtonomni pokrajini Trento in Južna Tirolska. Od pogodbe je Trento užival precejšnjo avtonomijo italijanske centralne vlade v Rimu. Ima svojo izvoljeno vlado in zakonodajni zbor.

Leta 1996 je bila med avstrijsko deželo Tirolsko in italijanskima pokrajinama Južna Tirolska in Trento ustanovljena evroregija Tirolska-Južna Tirolska-Trento. Meje združenja ustrezajo stari Tirolski grofiji. Cilj je spodbujati regionalni mir, razumevanje in sodelovanje na številnih področjih. Skupščine regije se ob različnih priložnostih sestanejo enotno in so v Bruslju ustanovile skupni urad za zvezo z Evropsko unijo.

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Marmolada na severovzhodu je najvišja gora v Dolomitih

Trento je gorata regija. Reka Adiža teče skozi osrednji Trento v dolini, imenovani po reki. Glavna mesta Trenta ležijo v dolini Adiže, ki je bila zgodovinski prehod, ki je Italijo povezal s severno Evropo. Med drugimi pomembnimi dolinami so Non, znana po pridelavi jabolk, Sole, Giudicarie, ki je v zgodovini povezovala Trento in Brescio, Fiemme in Fassa, Lagarina, Mocheni, Sugana in mnoge druge.

Pokrajina ima površino 6214 km2. V pokrajini je 217 comuni (občin).[5]

Marmolada, ki ima 3343 m nadmorske višine, je najvišja gora v Dolomitih. Mejnik je tudi ledenik na Marmoladi. Druge visoke gore so Monte Baldo, Carè Alto, Cermis, Crozzon di Brenta, Hintere Eggenspitze, Latemar, Paganella, Piz Boè, Presanella, Punta San Matteo in Vezza.

Upravna delitev

[uredi | uredi kodo]

Zaradi delitve pokrajine na 217 občin (Comuni / Gemeinden), pogosto majhnih ali celo zelo majhnih, je bilo konec 1970-ih let uvedenih enajst večjih enot, znanih kot okrožja (comprensori). Občine, ki tvorijo okrožje, izvolijo svet za to okrožje. Vendar je ta nivo lokalne samouprave izzval kritike, zato so leta 2006 namesto njih z reformo uvedla petnajst homogenih skupnosti dolin (comunità di valle, Talgemeinden) in eno ozemlje, vključno z občinami Trento, Cimone, Aldeno in Garniga Terme.

Zemljevid Trentina s 16 novimi okrožji, ustanovljen leta 2006
Zemljevid Trentina z 11 okrožji, ukinjen leta 2006
# Ime Okrožje Št. preb. Sedež Map
1 Comunità territoriale della Val di Fiemme 11 18.567 Cavalese
2 Comunità di Primiero 8 9836 Tonadico
3 Comunità Valsugana e Tesino 21 25.694 Borgo Valsugana
4 Comunità Alta Valsugana e Bersntol 18 45.228 Pergine Valsugana
5 Comunità della Valle di Cembra 11 10.854 Altavalle
6 Comunità della Val di Non 38 37.143 Cles
7 Comunità della Valle di Sole 14 15.020 Malè
8 Comunità delle Giudicarie 39 35.647 Tione di Trento
9 Comunità Alto Garda e Ledro 7 42.955 Riva del Garda
10 Comunità della Vallagarina 17 78.482 Rovereto
11 Comun General de Fascia 7 9195 Sèn Jan di Fassa
12 Magnifica Comunità degli Altipiani Cimbri 3 4442 Lavarone
13 Comunità Rotaliana-Königsberg 8 25.953 Mezzocorona
14 Comunità della Paganella 5 4731 Andalo
15 Območje Val d'Adige 4 110.061 none
16 Comunità della Valle dei Laghi 6 9.349 Vezzano

Od leta 2009 so bile edine občine z več kot 20.000 prebivalci Trento, Rovereto in Pergine Valsugana.

Naravne zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Polovica pokrajinske površine je pokrita z gozdovi, zato je razumljivo, da je zastopano vse gozdno živalstvo. Posebno številni so jeleni, srne, gamsi in alpski kozorogi, pa tudi zajci, lisice, veverice, svizci in divji petelini. Rjavi medved je bil ob koncu 20. stoletja v italijanskih Alpah praktično izumrla vrsta, saj sta bila znana le dva primerka, oba že starejša. Leta 1966 je stekla s pomočjo Evropskega sklada Life akcija Ursus, ki je predvidevala uvoz desetih rjavih medvedov iz Slovenije. Poseg je bil popolnoma uspešen, saj je populacija medvedov v letu 2007 narasla že na 25 osebkov, od katerih so nekateri prekoračili meje in se nastanili v Avstriji in celo v Nemčiji.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zanimivost

[uredi | uredi kodo]

V grbu pokrajine Trento je upodobljen orel svetega Venceslava, ki je simbol češke rodbine Pšemisli; tudi mestni grb Trenta upodablja tega orla, le nekoliko spremenjenega. Pravico do grba Pšemislov so Trentinci pridobili leta 1336. Češki kralj Ivan Češki (tudi Ivan Slepi), čigar sin je bil poročen z Margerito Tirolsko, je sinovega upravitelja povišal v knezoškofa. Ta mu je obljubil zvestobo vseh Trentincev in v zameno mu je kralj velikodušno dovolil orla v grbu.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Eurostat – Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table«. European Commission. 12. avgust 2011. Pridobljeno 2. septembra 2019.
  2. ↑ »Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018« (tiskovna objava). ec.europa.eu. Pridobljeno 1. septembra 2020.
  3. ↑ Excluding Cortina, Colle Santa Lucia, Livinallongo, Pedemonte, Magasa and Valvestino.
  4. ↑ »The Trentino Campaign of 1916«. historicaleye.com. Pridobljeno 5. aprila 2011.
  5. ↑ Province: Trento - Total Resident Population on 1st January 2010 by sex and marital status Arhivirano 2016-03-03 na Wayback Machine., ISTAT data.

Viri

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Pokrajina Trento.



Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pokrajina_Trento&oldid=6301031«