Pojdi na vsebino

Pokrajina Pesaro in Urbino

(Preusmerjeno s strani Pesaro e Urbino)
Pokrajina Pesaro in Urbino

Provincia di Pesaro e Urbino
Zastava Pokrajina Pesaro in Urbino
Zastava
Grb Pokrajina Pesaro in Urbino
Grb
Lega pokrajine znotraj Italije
Lega pokrajine znotraj Italije
Država Italija
Dežela Marke
Glavno mestoPesaro in Urbino
Občine50 občin
Upravljanje
 • PredsednikGiuseppe Paolini[d]
Površina
 • Skupno2.507,60 km2
Prebivalstvo
 (31. decembra 2023)[1]
 • Skupno349.882
 • Gostota140 preb./km2
Poštne številke
61121–61122 (Pesaro), 61010–61014, 61020–61026, 61028–61030, 61032–61034, 61036–61049 (drugod)
Tel. območne kode0541, 0721, 0722
Avtomobilska oznakaPU (nekdaj PS)
Koda ISTAT041

Pokrajina Pesaro e Urbino (v italijanskem izvirniku Provincia di Pesaro e Urbino, izg. Provinča di Pèzaro e Urbino) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke. Meji na severu z deželo Emilija - Romanja in z republiko San Marino, na vzhodu s pokrajino Ancona, na jugu z deželo Umbrija in na zahodu z deželo Toskana.

Večje občine

[uredi | uredi kodo]

Glavni mesti sta Pesaro in Urbino, ostale večje občine so (podatki 31.12.2005):

Občina Prebivalcev
Pesaro 91.086
Fano 57.529
Urbino 15.270
Mondolfo 11.090
Cagli 9.076

Naravne zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Najdaljša reka v pokrajini in v deželi Marke je Metauro (121 km), ki se tako imenuje po svojih dveh izvirih, Meta in Auro. Njen glavni pritok je Candigliano in je znan predvsem po slikoviti soteski Gola del Furlo, ki je naravoslovno zaščiteno področje. Skozi sotesko je potekala že rimska cesta Flaminia, za kar je bil leta 76 skopan predor skozi živo skalo, imenovan forulum (luknjica), po katerem se soteska še danes imenuje. V zadnjih letih je bila dograjena avtocesta, ki poteka skozi več kot tri km dolg predor, in luknjica je samo še turistična zanimivost.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Pokrajina je pravi primer zgodovinskega sožitja med različnimi geografskimi enotami. Pesaro je bil že v času bizantinske oblasti večje pristanišče (bizantinska pentapolis), Urbino pa manjše središče v zaledju. V srednjem veku sta bili obe mesti samostojni komuni, a od dvanajstega stoletja dalje sta prehajali izmenično zdaj pod cesarstvo zdaj pod Papeško državo. Čeprav sta se razvijali neodvisno eno od drugega, ju je vedno enačila podobna usoda. Končno sta mesti postali del Papeške države, Urbino leta 1626, Pesaro pa leta 1631. Leta 1860 ju je zasedla Kraljevina Italija in ju združila v enotno provinco, kar je še danes. V teku stoletij se je Pesaro razvil v moderno, pretežno turistično mesto, medtem ko je Urbino ohranjalo srednjeveško tradicijo in razširjalo univerzitetne inštitute in ustanove. Kljub zelo slični zgodovini, sta danes mesti popolnoma različni, kar pa ne moti povezave v skupno pokrajinsko upravo. Kakor je pokrajinski grb razdeljen na dve polovici, tako si tudi administracijo pokrajine delita obe glavni mesti, Pesaro in Urbino.

  1. »Bilancio demografico mensile anno 2023«. demo.istat.it. Pridobljeno 18. februarja 2025.