Južna Tirolska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Južnotirolska pokrajina
Suedtirol CoA.svg
Uradni jeziki nemščina, italijanščina, ladinščina
Glavno mesto Bolzano
Največje mesto Bolzano, Merano, Briksen
Občine 116
Predsednik Luis Durnwalder
Površina Skupno
7.400 km²
Prebivalstvo - Skupno (2001)492.999
- Gostota 67/km²
Upravne skupnosti * Bolzano
* Burggrafenamt
* Prekpoadižje-Spodnja Južna Tirolska
* Salten-Šlernska
* Pustriška dolina
* Dolina reke Eisack
* Dolina Wipptal
* Vinšgau
Meje * Pokrajina Trento
* Lombardija: Sondrio
* Benečija: Belluno
* Tirolska (Avstrija)
* Salzburg (Avstrija)
* Graubünden (Švica)
Član * Euregio
* Alpe Adria
* Arge Alp
* Alpska konvencija
* Alpska Mesta
Bolzano posizione.png
Trentino-South Tyrol Provinces.png

Južna Tirolska (italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne italijanske pokrajine Bolzano (Avtonomna pokrajina Bolzano-Južna Tirolska: italijansko Provincia Autonoma di Bolzano-Alto Adige, nemško Autonome Provinz Bozen-Südtirol in ladinsko Provinzia Autonoma de Bulsan) v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje. Deželno glavno mesto je Bolzano. Južna Tirolska je upravno razdeljena na 8 upravnih skupnosti (it. comunità comprensoriale, nem. Bezirksgemeinschaft) in upravne skupnosti so nadalje razdeljene na 116 občin (it. comune, nem. Gemeinde: 91 občin, 17 trgovskih občin in 8 mestnih občin). Prebivalci večinoma govorijo nemško (68 %), italijansko (28 %), in ladinsko (4 %).

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Bolzano/Bozen, ki šteje preko 100.000 prebivalcev, medtem ko so ostale občine manjše (podatki 31.12.2006):

Mesto Prebivalcev
Bolzano/Bozen 100.562
Merano/Meran 36.119
Bressanone/Brixen 19.786
Laives/Leifers 16.161
Brunico/Bruneck 14.535
Appiano sulla strada del vino/Eppan an der Weinstraße) 13.518
Lana/Lana 10.706

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V pokrajini je 176 naravnih jezer nad 100 metrov dolžine, večina na nadmorski višini preko 2000 metrov. Razen teh je tudi več umetnih jezer, od katerih ostane najbolj v spominu Lago di Resia/Reschensee zaradi cerkvenega zvonika, ki se dviga iz vode.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Razen parkov je zaščitenih še 27 biotopov in več drugih naravnih spomenikov.

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V Bocenski pokrajini je bil med leti 1939 in 1942 zgrajen obrambni fortifikacijski sistem iz strahu pred možno nemško invazijo. Načrt je predvideval zgradnjo velikih dobro oboroženih bunkerjev v dolinah, kamor so vodili trije glavni prelazi, to je Brenner, Toblach in Reschen. Vsi trije prelazi vodijo v samo mesto Bocen, kjer je bila predvidena velika končna fortifikacija. Med Brenerjem in mestom je bilo sedem zapor, med Toblahom in mestom drugih sedem in med Rezijo in mestom šest. Bocenska zadnja obrambna črta bi bila morala šteti skupno kar 64 bunkerjev. Druge fortifikacije so bile sezidane tudi v stranskih dolinah, kamor se spuščajo poti iz manjših alpskih prelazov. Seveda je Nemčija večkrat zahtevala prekinitev teh del in odstranitev obrambnih enot, dokler ni Italija oktobra 1942 uradno pristala. Baje ne iz spoštovanja ali strahu, temveč enostavno zaradi pomanjkanja orožja, ki bi ga morala namestiti v bunkerje. V Bocenski pokrajini je bilo dograjenih vsega skupaj okoli 300 bunkerjev in 80 jih ni bilo dokončanih, a velika večina ni bila nikoli oborožena. Od 27 postojank težke artilerije je bilo dokončanih le 8 in še te so ostale brez orožja.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Istituto Nazionale di Statistica ISTAT
  • Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
  • Le fortificazioni del Vallo Alpino Littorio in Alto Adige, Alessandro Bernasconi, Giovanni Muran - Temi, Trento, 1999

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]