Asimilacija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Asimilacija je pojem iz povsem različnih znanstvenih ved, ki izvira iz latinske besede similis (podobno) oz. iz samostalnika assimilatio, kioznačuje proces s katerim nekaj postane podobno (tranzitivno in intranzitivno), prilagoditev, assimilare (glagol) prilagoditi/prilagajati, prilagoditi/prilagajajati se, asimilirati (nekaj ali nekoga), asimilirati se.


Asimilacija v biologiji[uredi | uredi kodo]

Prilagajanje, adaptacija, v rastlinstvu kakor tudi v živalstvu postopa presnova tujih in lastnih snovi v telesu.

Asimilacija v genetiki[uredi | uredi kodo]

Dedna fiksacija oz. utrditev pridobljene značilnosti.

Asimilaciji v ekologiji[uredi | uredi kodo]

Asimilacija je v ekologiji osnovni proces, zaradi katerega lahko pride do kroženja snovi in pretoka energije v naravo. Asimilacija si s prisvajanjem snovi, ki jo organizem dobi iz okolja in jih pretvori v snov za gradnjo celičnih struktur ali snov za shranjevanje zaloge.

Asimilaciji v fiziologiji[uredi | uredi kodo]

Ustvarjanje t.i. asimilantov.

Asimilacija v jezikoslovju oz. v fonologiji[uredi | uredi kodo]

Prilagajanje enega soglasnika na drugega oz. kategorija fenomenov prilagajanja med raznimi jezikovnimi zvoki.

Asimilaciji v kolonialilzmu[uredi | uredi kodo]

Politika zlasti Francije in Portugalske za časa kolonializma, s katerio so si države ustvarile evropske elite v njihovih afriških kolonijah

Asimilacija v psihologiji in v psihologijo učenja[uredi | uredi kodo]

Prilagajanje novih vsebin zaznavanja in predstav na že znano oz. že znane vsebine ter integracija predmeta človeške izkušnje v kognitivno shemo.

Asimilaciji v sociologiji[uredi | uredi kodo]

Asimilacija je v sociologiji proces prilagajanja posameznika na značilnosti neke skupine, drugega naroda. Je zlasti proces kulturnega prilagajanja (etnične) manjšine ali posameznika prevladujočemu delu prebivalstva[1], ali poenostavljeno utapljanje enega naroda/etnične skupine v drugem.

Nasilna asimilacija celotnih populacij (nasilje je lahko fizično, socialno, gospodarstko, medijsko itd.) povzroča fenomene prekogeneracijskega kolektivnega sindroma posttravmatskega stresa (Post traumatic Stress Disorder, PTSD / Posttraumatische Belastungsstörung, PTBS), kot je to prikazal na primeru koroških Slovencev Bojan-Ilija Schnabl že leta 2010 za avstrijsko Južno Koroško. Hkrati pa ponuja le-ta na osnovi inovativnih menedžmentskih študij v interdisciplinarnem pristopu s t.i. "modelom dalij" (nem. "Dahlienmodell") - ki ga je izdelal in poimenoval on - metodo za individualno ali kolektivno premostitev oz. integracijo travm.[2]

Mlajši avtor, ki se je ukvarjal za asimilacijo ter medgeneracijsko travmatizacijo je tudi koroško slovenski raziskovalec Daniel Wutti.[3][4]

Asimilacija v vremenoslovju in v klimatologiji[uredi | uredi kodo]

Vključitev oz. integracija satelitskih (in drugih daljinskih meritvah) v refenčne izračune klimatskih modelov

Asimilaciji v vulkanizmu[uredi | uredi kodo]

Interakcija stranskih kamnin v magmatičnen topljenju z okolskimi kamninami.

Asimilaciji pri zaznavanju barv[uredi | uredi kodo]

zaznavanje barv, ki je neodvisna od ozadja.

Protipomenka / antonim[uredi | uredi kodo]

Disimilacija

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Veliki splošni leksikon, DZS
  2. ^ Schnabl, Bojan-Ilija (2010). "Asimilacija in sindrom posttravmatskega stresa". Koroški koledar 2011 (Celovec: Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava). str. 117–130. ISBN 978-3-85435-634-9. 
  3. ^ Wutti, F. (2012). "Kein Ende traumatischer Erfahrungen der Kärntner SlowenInnen nach dem 2. Weltkrieg". Integration. Identität. Gesundheit. Beiträge zum 5. Kongress des Dachverbands der transkulturellen Psychiatrie, Psychotherapie und Psychosomatik im deutschsprachigen Raum e. V. 23.–25. September 2011 Alpen-Adria Universität Klagenfurt (Berlin: Alpen-Adria Universität Klagenfurt/Celovec). 
  4. ^ Wutti, Daniel (2013). "Transgeneracijski prenosi v družinah koroških Slovencev". Treatises and documents. Journal of Ethnic Studies/Razprave in gradivo. Revija za narodnostna vprašanja. 70 (Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja (INV)). str. 45–54. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]