Švica

Švicarska konfederacija
Švicarska konfederacija; Schweizerische Eidgenossenschaft (nemško); Confédération suisse (francosko); Confederazione Svizzera (italijansko); Confederaziun svizra (retoromansko); Confœderatio Helvetica (CH) (latinsko)
	Geslo: (neuradno) »Unus pro omnibus, omnes pro uno« (latinsko); Eden za vse, vsi za enega; nemško Einer für alle, alle für einen; francosko Un pour tous, tous pour un; italijansko Uno per tutti, tutti per uno; retoromansko In per tuts, tuts per in
	Himna: »Švicarski psalm«;
	Lega Švice (temno zeleno) v Evropi (temno sivo)
Glavno mesto	Bern; 46°57′N, 7°27′E
Največje mesto	Zürich
Uradni jeziki	nemščina, francoščina,; italijanščina,; retoromanščina
Demonim	Švícar, Švícarka, Švícarji, Švícarke
Upravljanje	Federativna država s parlamentarnim sistemom in neposredno demokracijo
Neodvisnost
Površina
Prebivalstvo
BDP (PKM)	ocena 2008
BDP (nominalno)	ocena 2008
Gini (2000)	33,7 (srednji)
HDI (2007)	0,960 (zelo visok) (9.)
Valuta	švicarski frank (CHF)
Časovni pas	CET (UTC+1)
Vrhnja domena (TLD)	.ch
Klicna koda	++41

Švicarska konfederacija je celinska zvezna država v Srednji Evropi. Njene sosede so Nemčija, Francija, Italija, Avstrija in Lihtenštajn. Država ima močno tradicijo politične in vojaške nevtralnosti, vendar tudi tradicijo mednarodnega sodelovanja, saj je v njej sedež številnih mednarodnih organizacij. Uradno ime Švice je Confoederatio Helvetica (CH; latinsko Švicarska konfederacija), kar je prevedeno v vse štiri švicarske uradne jezike.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Švice.

Leta 1291 so predstavniki treh kantonov, Urija, Schwyza in Unterwaldna podpisali pogodbo o večnem zavezništvu, s katerim so se povezali v boju proti tuji nadvladi Habsburžanov, ki so tedaj zastopali Sveto rimsko cesarstvo. V bitki pri Morgartnu so Švicarji leta 1315 porazili habsburško vojsko in si s tem zagotovili relativno neodvisnost kot Švicarska konfederacija.

Švicarska državljanska vojna, ki se je začela leta 1531, je bila posledica delnega uspeha reformacije v različnih kantonih. Razrešili so jo s politično rešitvijo, ki je dajala kantonom relativno neodvisnost v notranjih zadevah in preprečevala vmešavanje v zadeve drugih kantonov.

Z Vestfalskim mirom so leta 1648 evropske države priznale neodvisnost Švice od Svetega rimskega cesarstva in njeno nevtralnost. Leta 1798 je Švico zasedla francoska revolucionarna vojska. Dunajski kongres je leta 1815 ponovno vzpostavil neodvisnost Švice, evropske sile pa so se zavezale k permanentnemu spoštovanju švicarske nevtralnosti.

Švica je sprejela zvezno ustavo leta 1848, jo obširno dopolnila leta 1874 in zvezni upravi podredila skrb za obrambo, trgovino in javno pravo. Od tedaj je zgodovino Švice zaznamoval kontinuiran politični, gospodarski in socialni napredek.

Švica je znana po svoji zgodovinski nevtralnosti in ni sodelovala ne v prvi ne v drugi svetovni vojni. Leta 2002 so se prebivalci Švice na referendumu odločili za vstop v OZN.

Upravna razdelitev[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Švicarski kantoni.

Švica je konfederacija 26 kantonov:

	glavno mesto		glavno mesto
Aargau	Aarau	*Nidwalden	Stans
*Appenzell Ausserrhoden	Herisau	*Obwalden	Sarnen
*Appenzell Innerrhoden	Appenzell	Schaffhausen	Schaffhausen
*Basel-Landschaft	Liestal	Schwyz	Schwyz
*Basel-Stadt	Basel	Solothurn	Solothurn
Bern	Bern	St. Gallen	St. Gallen
Fribourg	Fribourg	Thurgau	Frauenfeld
Ženeva	Ženeva	Ticino	Bellinzona
Glarus	Glarus	Uri	Altdorf
Graubünden	Chur	Valais	Sion
Jura	Delémont	Vaud	Lausanne
Luzern	Luzern	Zug	Zug
Neuchâtel	Neuchâtel	Zürich	Zürich

Opombe[uredi | uredi kodo]

↑ De jure »zvezno mesto«; de facto prestolnica. Zaradi zgodovinsko občutljivega statusa federacije švicarska zakonodaja ne opredeljuje prestolnice; nekatere državne ustanove (npr. sodišča) imajo sedeže v drugih mestih.
↑ Tradicionalni datum. Zvezna ustava omenja samo »zgodnji avgust« in sporazum je podaljšanje starega, katerega izvirnik je izgubljen.

Viri[uredi | uredi kodo]

↑ Federativna ustava, člen 4, »Nacionalni jeziki«; Zvezna ustava, člen 70, »Jeziki«, 1. odstavek: Uradni jeziki konfederacije so nemščina, francoščina in italijanščina. Retoromanščina naj bo uraden jezik za sporazumevanje z govorci retoromanščine.
↑ "Population size and population composition". Švicarski zvezni statistični urad, Neuchâtel. 2009. Pridobljeno dne 27.8.2009.
↑ "Switzerland". Mednarodni denarni sklad. Pridobljeno dne 1.10.2009.
↑ Human Development Report 2009. Organizacija združenih narodov. 5.10.2009.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

seznam suverenih držav

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Turistične namestitve v Švici

Poglejte si besedo švica v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Švica

Koordinati: 46°48′04″N, 8°13′36″E

[1] De jure »zvezno mesto«; de facto prestolnica. Zaradi zgodovinsko občutljivega statusa federacije švicarska zakonodaja ne opredeljuje prestolnice; nekatere državne ustanove (npr. sodišča) imajo sedeže v drugih mestih.

[3] Tradicionalni datum. Zvezna ustava omenja samo »zgodnji avgust« in sporazum je podaljšanje starega, katerega izvirnik je izgubljen.

[2] Federativna ustava, člen 4, »Nacionalni jeziki«; Zvezna ustava, člen 70, »Jeziki«, 1. odstavek: Uradni jeziki konfederacije so nemščina, francoščina in italijanščina. Retoromanščina naj bo uraden jezik za sporazumevanje z govorci retoromanščine.

[Population-4] "Population size and population composition". Švicarski zvezni statistični urad, Neuchâtel. 2009. Pridobljeno dne 27.8.2009.

[imf2-5] "Switzerland". Mednarodni denarni sklad. Pridobljeno dne 1.10.2009.

[SFSO_2008-6] Human Development Report 2009. Organizacija združenih narodov. 5.10.2009.

[op. 1]

[1]

[op. 2]

[2]

[3]

[4]