Kantoni Švice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Švicarski kantoni)
Jump to navigation Jump to search

26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije. Izraz kanton je bil prvič uporabljen leta 1475 v Freiburškem aktu.[1]

Politični sistem[uredi | uredi kodo]

Vsak kanton ima svojo ustavo in svoje zakonodajne, izvršne in sodne oblasti. Vsi kantoni imajo enodomni parlament (Veliki svet, Kantonalni svet, Deželni svet, Parlament, tudi Kantonalni parlament). Odvisno od kantona ima ta od 49 do 180 poslanskih sedežev. Kantonalno vlado (vladni svet, vlada, državni svet, odbor za poklicno etiko) sestavlja pet ali sedem članov, odvisno od kantona. Vsak kanton ima dvotirni sistem sodišč (prva stopnja: okrožno sodišče, okrožno sodišče, kantonalno sodišče, okrožno sodišče, regijsko sodišče, regijsko sodišče, kazensko sodišče, civilno sodišče; druga stopnja: višje sodišče, kantonsko sodišče, pritožbeno sodišče), pred katerim je arbitražni organ (mirovni sodnik, urad za mediacijo).

Vsa vladna področja, ki jih Švicarska zvezna ustava ne dodeli Konfederaciji ali jih ureja zvezni zakon, spadajo v pristojnost kantonov, na primer kantonalni zakon o državni in upravni organizaciji, šolski sistem, socialna pomoč, gradbeni zakon, policija, javni notar, kantonalni in komunalni davčni zakon, v veliki meri tudi zdravstveno varstvo, zakon o načrtovanju, sodna ustava in drugi. Tako zvezna vlada kot kantoni imajo na mnogih področjih pristojnosti. Tako kot nemške države so tudi kantoni izpeljani subjekti mednarodnega prava in lahko v okviru svojih pristojnosti sklepajo državne pogodbe med seboj (tako imenovani konkordati) ali s tujino.

Kantoni svojim občinam podelijo določeno stopnjo avtonomije. Ta je po navadi v vzhodni Švici večja kot v zahodni.

V dveh kantonih - Glarus in Appenzell Innerrhoden - ljudje sprejemajo kantonalne zakone na srečanju vseh državljanov, podeželske skupnosti. V kantonu Appenzell Innerrhoden so na Landsgemeinde izvoljeni tudi člani kantonalne vlade in kantonalna sodišča. V vseh drugih kantonih potekajo volitve in glasovanje na volilnih skrinjicah.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Trinajst kantonska konfederacija Stare švicarske konfederacije (1513–1798)

Izvor besed in drugi izrazi[uredi | uredi kodo]

Izraz kanton za člana Konfederacije je prvič dokumentiran leta 1475 [2] ali 1467[3] iz Friburga. Ker cantone v severni Italiji že od 11. stoletja pomeni 'del države', Walther von Wartburg domneva, da so besedo v današnjo zahodno Švico prinesli langobardski trgovci, kjer so jo nato sprejeli kot kanton v nemščini in kot canton v francoščini. Italijanski kanton je povečana oblika canto, kar pomeni 'vogal, rob, kot, kos, del'. Canto pa izhaja iz latinske canthus 'platišče kolesa', galskega izvora, iz proto-keltskih *kantos ('vogal, platišče').[4]

Pred in ob besedi kanton - ta je v nemško govoreči Švici postajal vse bolj priljubljen od 17. stoletja in je postal uraden leta 1798 - je bilo in obstaja še več imen za člane Švicarske konfederacije.

  • Najzgodnejše uradno ime je bilo »Stett in Lender«. Zemljišča so v nekaterih kantonih ohranjena v »Landsgemeinde«, »Landrat«, »Landammann«, »Land (es) statthalter«, »Landschreiber«, »Landgericht«, »Landesarchiv« ali »Landesbibliothek«.
  • »Ort«, skupen izraz za »mesto« in »dežela«, je bil prvič najden leta 1426 v resoluciji sveta v Zürichu. Živi v zgodovinskem smislu »osemčlanska« in »trinajstčlanska konfederacija«.
  • »Stand« [6] (francosko État) se je v 16. stoletju pojavilo kot nevtralen izraz za »mesto« in »deželo«, svoj vrhunec pa je doseglo v 18. stoletju. Danes beseda zveni arhaično, vendar jo lahko najdemo v kombinacijah, kot sta »Ständemehr« in »Ständerat« na zvezni ravni, pa tudi v »Standeskommission«, »Standeskommission«, »Standeskommission« v uradnem jeziku nekaterih kantonov.
  • »Staat« [7] (v francoščini tudi État) je latinsko nasprotje Stand. Širše se za kantone uporablja šele po letu 1800 in se zdaj uporablja v številnih izrazih, kot so »Staatsanwalt« - javni tožilec, »Staatsarchiv« - državni arhiv , »Staatsbeitrag« - državni prispevek, »Staatskanzlei« - državna pisarna, »Staatspersonal« - državno osebje, »Staatsrat« - državni svet, »Staatsschreiber« - državni uradnik, »Staatssteuer« - državni davek, »Staatsstrasse« - državna cesta, so pogosti.

Stara konfederacija[uredi | uredi kodo]

Tako imenovani prakantoni, ki naj bi ustanovili Konfederacijo z zveznim pismom iz leta 1291, so Waldstätte Uri, Schwyz in Unterwalden. V stari konfederaciji so kantone pogosto imenovali Orte (kraj, mesto). Zato se v zvezi s širitvenimi fazami Švice govori o osmih starih Orten in trinajstih starih Orten (ali osemmestni in trinajstmestni konfederaciji). Zavezniki, ki niso bili polnopravni člani Konfederacije, so bili določeni kot pridruženi kraji (zugewandte Orte). Polnopravne članice in še bolj pridruženi kraji Konfederacije, so bile še vedno neodvisne države.

Helvetika[uredi | uredi kodo]

V Helvetski republiki (1798–1803) se je izraz kanton težje uporabljal. V novonastali enotni državi so bili kantoni zgolj upravna okrožja brez pravic avtonomije. Razmejitev je bila spremenjena, da bi ustvarili približno enako velike kantone in razbili stari red. Posledica tega so bili tudi kratkotrajni kantoni Säntis, Linth, Waldstätte, Oberland, Baden, Lugano in Bellinzona, od leta 1802 pa eno leto kanton Fricktal.

Posredovanje, obnova, regeneracija[uredi | uredi kodo]

Z aktom o mediaciji iz leta 1803 se je število kantonov povečalo na 19, z dunajskim kongresom leta 1815 pa na 22. Pridruženi kraji, kot so republika Gersau, območje opatije Engelberg in drugi, so bili posameznim kantonom dodani proti njihovi volji. Leta 1833 se je kanton Basel-Landschaft v oboroženem spopadu ločil od kantona Basel-Stadt, hkrati pa se je kanton Ausserschwyz ločil od središča Schwyza (vendar to ni trajalo). Zadnje sledi teritorialne dodelitve dunajskega kongresa do danes so bile demokratično razčiščene leta 1979 z ustanovitvijo kantona Jura in leta 1994 s prenosom bernskega upravnega okrožja Laufen v kanton Basel-Landschaft, oba odcepljena iz kantona Bern; prihodnost bernske Jure bi lahko spet privedla do sprememb.

Država leta 1848[uredi | uredi kodo]

Grbi 22 kantonov (vsi razen Jure, polkantoni so predstavljeni skupaj) v vitrajih, postavljenih v kupolo Zvezne palače Švice (okoli 1900)

Ko je bila leta 1848 ustanovljena zvezna država, je bila suverenost kantonov omejena, področja, kot so zunanja politika, carine, valute in poštne storitve, pa so bila prenesena na zvezno oblast. Z industrializacijo in gospodarsko rastjo je postajalo državno življenje vse bolj zapleteno, zaradi česar je bila potrebna nadaljnja centralizacija in poenotenje materialnega prava na področjih, kot so civilno pravo, kazensko pravo, trgovinsko in gospodarsko pravo. Danes so področja, na katerih lahko kantoni še vedno avtonomno upravljajo, precej omejena. Vse pogosteje se govori o »izvršilnem federalizmu«.

Struktura[uredi | uredi kodo]

Število[uredi | uredi kodo]

Danes je število kantonov 26, včasih še vedno 23. Razlog je v tem, da šest kantonov (Obwalden, Nidwalden, Appenzell Innerrhoden, Appenzell Ausserrhoden, Basel-Stadt in Basel-Landschaft) iz zgodovinskih razlogov še vedno včasih imenujejo polkantoni. Od popolne revizije zvezne ustave leta 1999 veljajo za kantone s polovico strokovnega glasu. [5] To razlikovanje je pomembno le za sestavo državnega sveta in število stanov in ne vpliva na notranjo avtonomijo.

Zaporedje[uredi | uredi kodo]

Uradni red kantonov (glej seznam spodaj), kot se pojavlja v 1. členu zvezne ustave, sega v čas pred ustanovitvijo zvezne države. Najprej so poimenovani trije iz obdobja med 1815 in 1848[6], ki jim sledijo drugi kantoni po vrstnem redu, po katerem so se pridružili.

Spremembe obstoja in ozemlja kantonov[uredi | uredi kodo]

Člen 53 prvi odstavek BV se glasi: »Konfederacija ščiti obstoj in ozemlje kantonov«. Prizadevanja za spremembo prebivalstva in območja morajo potekati v ustavno urejenih postopkih.

Sprememba obstoja kantonov je mogoča v različnih oblikah:[7]

  • Vzpostavitev novega kantona iz delov obstoječega kantona. Edina prijava od leta 1848: Ločitev treh upravnih okrožij Severna Jura od kantona Bern in ustanovitev novega kantona Jura 1. januarja 1979.
  • Kantonalne združitve. Dva poskusa ponovne združitve kantonov Basel-Stadt in Basel-Landschaft sta propadla v letih 1969 in 2014; v vsakem primeru je bil sprejet na kantonalnem referendumu kantona Basel-Stadt, kanton Basel-Landschaft pa ga je zavrnil. V kantonih Vaud in Ženeva so bile 2. junija 2002 zavrnjene ljudske pobude za združitev obeh kantonov.
  • Sprejem tujega območja kot kantona. 11. maja 1919 je na avstrijskem Vorarlbergu na referendumu za začetek pogajanj o pristopu v Švico 81 odstotkov volivcev glasovalo za ta projekt. Ta prizadevanja so v Švici sprožila mešane odzive [8]; formalni postopek nadaljnjega spremljanja ni bil sprožen. Pogodba iz Saint-Germaina med zmagovalnimi silami prve svetovne vojne in Avstrijo, podpisana 10. septembra 1919, je v členu določala sedanjo mejo kot mejo med Avstrijo in Švico.
  • Odstranitev kantona iz zvezne vlade (se ne uporablja).

V skladu z drugim odstavkom člena 53 BV spremembe kantonov najprej zahtevajo soglasje prizadetega prebivalstva, to je volivcev območja, ki ga je sprememba prizadela. Postopek temelji na kantonalni zakonodaji (v primeru ločitve Jure od kantona Bern so glasovali v sedmih okrožjih Jura). Takoj ko je ta zahteva izpolnjena, morajo zadevni kantoni dati soglasje. Ko je to storjeno, zvezna skupščina na referendum predloži potrebno spremembo zvezne ustave v obliki zvezne resolucije, za katero je obvezen referendum; ljudje in kantoni se morajo strinjati.

Spremembe na ozemlju kantonov so spremembe občine ali okrožja iz enega kantona v drugega. Okrožje Laufen se je iz kantona Bern preselilo v kanton Basel-Landschaft 1. januarja 1994, občina Vellerat 1. julija 1996 iz kantona Bern v kanton Jura in občina Clavaleyresa naj bi bil datiran 1. januarja 2022 Spremeni kanton Bern v kanton Fribourg. Predpogoji za spremembo ozemlja so enaki kot za spremembo prebivalstva, s to razliko, da od začetka veljavnosti zvezne ustave leta 1999 zvezna skupščina odloča v obliki zvezne resolucije, za katero velja le neobvezni referendum (člen 53 (3) BV). Pred tem, torej za spremembo kantona iz Vellerata in okrožja Laufen, je bil v teh primerih potreben tudi obvezen referendum s soglasjem prebivalcev in kantonov.

Mejne prilagoditve, o teritorialnih spremembah tehnične narave brez političnega pomena se lahko kantoni dogovorijo brez soglasja zvezne vlade (četrti odstavek člena 53 BV).

Seznam[uredi | uredi kodo]

Kantoni so razvrščeni v vrstnem redu, enakem kot v zvezni ustavi.

zastava okrajšava kanton od leta glavno mesto populacija[4] površina km²[5] gostota[6] št. občine[7] uradni jeziki
Flag of Zurich ZH Zürich 1351 Zürich 1.307.567 1729 701 171 nemščina
Flag of Berne BE Bern 1353 Bern 962.982 5959 158 395 nemščina, francoščina
Flag of Lucerne LU Luzern 1332 Luzern 363.475 1493 233 96 nemščina
Flag of Uri UR Uri 1291 Altdorf 34.989 1077 33 20 nemščina
Flag of Schwyz SZ Schwyz 1291 Schwyz 141.024 908 143 30 nemščina
Flag of Obwalden OW Obwalden (Obwald) 1291 Sarnen 33.997 491 66 7 nemščina
Flag of Nidwalden NW Nidwalden (Nidwald) 1291 Stans 40.287 276 138 11 nemščina
Flag of Glarus GL Glarus 1352 Glarus 38.237 685 51 25 nemščina
Flag of Zug ZG Zug 1352 Zug 109.141 239 416 11 nemščina
Flag of Fribourg FR Fribourg 1481 Fribourg 263.241 1671 141 168 francoščina, nemščina
Flag of Solothurn SO Solothurn 1481 Solothurn 250.240 791 308 125 nemščina
Flag of Basel-City BS Basel-Stadt (Basel-mesto) 1501 (del Basla do leta 1833) Basel 185.227 37 5072 3 nemščina
Flag of Basel-Country BL Basel-Landschaft (Basel-podeželje) 1501 (del Basla do leta 1833) Liestal 269.145 518 502 86 nemščina
Flag of Schaffhausen SH Schaffhausen 1501 Schaffhausen 74.527 298 246 32 nemščina
Flag of Appenzell Ausserrhoden AR Appenzell Ausserrhoden 1513 (del Appenzella do leta 1597) Herisau / Trogen[8] 52.654 243 220 20 nemščina
Flag of Appenzell Innerrhoden AI Appenzell Innerrhoden 1513 (del Appenzella do leta 1597) Appenzell 15.471 173 87 6 nemščina
Flag of St. Gallen SG St. Gallen (St. Gall) 1803 St. Gallen 465.937 2026 222 88 nemščina
Flag of Graubünden GR Graubünden (Grisons) 1803 Chur 188.762 7105 26 203 nemščina, retoromanščina, italijanščina
Flag of Aargau AG Aargau (Argovia) 1803 Aarau 581.562 1404 388 229 nemščina
Flag of Thurgau TG Thurgau (Thurgovia) 1803 Frauenfeld / Weinfelden[9] 238.316 991 229 80 nemščina
Flag of Ticino TI Ticino 1803 Bellinzona 328.580 2812 110 190 italijanščina
Flag of Vaud VD Vaud 1803 Lozana 672.039 3212 188 376 francoščina
Flag of Valais VS Valais 1815 Sion 298.580 5224 53 153 francoščina, nemščina
Flag of Neuchâtel NE Neuchâtel 1815 Neuchâtel 169.782 803 206 62 francoščina
Flag of Geneva GE Ženeva 1815 Ženeva 438.177 282 1442 45 francoščina
Flag of Jura JU Jura 1979 (prej del kantona Bern) Delémont 69.555 838 82 83 francoščina
Flag of Switzerland CH Švica   Bern 7.593.494 41.285 174 2715 nemščina, francoščina, italijanščina, retoromanščina

Dvočrkovne kratice za švicarske kantone so v pogosti uporabi, npr. na avtomobilskih registracijah in na ISO 3166-2 kodah (s pridevkom »CH-«, npr. CH-SZ za kanton Schwyz).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Wilhelm Oechsli: Die Bezeichnungen der alten Eidgenossenschaft und ihrer Glieder. In: Jahrbuch für schweizerische Geschichte 41, 1916, S. 51–230 (Digitalisat), hier S. 78; danach Predloga:HLS
  2. Wilhelm Oechsli: Die Bezeichnungen der alten Eidgenossenschaft und ihrer Glieder. In: Jahrbuch für schweizerische Geschichte 41, 1916, S. 51–230 (Digitalisat), hier S. 78.
  3. Dictionnaire Suisse romand. Particularités lexicales du français contemporain, redigiert von André Thibault, Carouge 1997, S. 197.
  4. Walther von Wartburg: Französisches Etymologisches Wörterbuch, 2. Band. Leipzig/Berlin 1940, S. 227–234; Manlio Cortelazzo, Paolo Zolli: Dizionario Etimologico della Lingua Italiana. Bologna 1999, S. 288; Christoph Landolt: Kanton. Wortgeschichte vom 22. August 2019, hrsg. von der Redaktion des Schweizerisches Idiotikon|Schweizerischen Idiotikons.
  5. Bundeskanzlei [1] Bundesverfassung der Schweizerischen Eidgenossenschaft – Art. 142 Erforderliche Mehrheiten, Abs. 4, SR 101 Systematische Sammlung des Bundesrechts, Bundesversammlung der Schweizerischen Eidgenossenschaft
  6. Martin Körner: Vorort. [2] In: Historisches Lexikon der Schweiz.
  7. Giovanni Biaggini: BV Kommentar. 2. Auflage. Orell Füssli Verlag, Zürich 2017, ISBN 978-3-280-07320-9, S. 576.
  8. [3] Wortprotokoll der Sitzung des Ständerates vom 21. November 1919 (Interpellation Winiger). Stellungnahme von Bundesrat Calonder |werk=Sammlung von Amtsdruckschriften des Bundesarchivs

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]