Uri

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Uri
Grb kantona Uri
Položaj kantona Uri v Švici
Glavno mesto Altdorf
Površina Koordinati: 46°47′N 8°37′E / 46.783°N 8.617°E / 46.783; 8.617 1077 km² (na 11th. mestu)
Prebivalstvo
Skupno 34.989 (na 24. mestu)
Gostota 32/km²
Priključitev 1291
Okrajšava UR
Jeziki nemščina
Najvišji vrh 3630 m: Dammastock
Najnižja točka 434 m: Lucernsko jezero
Izvršnost Regierungsrat (7)
Zakonodaja Landrat (64)
Občine 20 občin
Okraji (ni okrajev)
Spletno mesto www.UR.ch
Kanton Uri, zemljevid.

Uri je eden od 26 švicarskih kantonov. Prevladujoči jezik v kantonu Uri je nemščina. Upravno središče je Altdorf.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kanton leži v srednji Švici in pokriva področje doline reke Reuss med Vierwaldstadtskim jezerom[1] in prelazom Gotthard. Skupna površina kantona je 1.077 km². Na vzhodu meji na kanton Graubünden, na jugu na Ticino, na jugovzhodu na Valais, na zahodu na Kanton Bern, Nidwalden, na severu Schwyz in na severovzhodu Glarus.

Najvišja točka je s 3.630 m visok Dammastock.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Uri se prvič omenja leta 732, ko pripade opatiji Reichenau.

Leta 1291 sklene s kantonoma Schwyz in Unterwalden »zvezo prisege« proti Habsburžanom, ki postane temelj bodoče Švicarske konfederacije. Leta 1386 sodeluje v zmagi nad Avstrijci v bitki pri Sempachu. V obdobju Helvetske republike postane Uri del kantona Waldstätten. Leta 1803 si ponovno pridobi neodvisnost. Leta 1841 se vsled liberalnih reform združi s katoliškimi kantoni v tako imenovani Sonderbund. Sledi enomesečna državljanska vojna, ki se konča z zmago liberalcev in ukinitvijo Sonderbunda.

Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Drago Kladnik in drugi, Slovenski eksonimi, ISBN 978-961-254-412-6