Uri

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Uri
Kanton Švice
Grb kantona Uri
Grb kantona Uri
Položaj kantona Uri v Švici
Položaj kantona Uri v Švici
Glavno mesto Altdorf
Površina Koordinati: 46°47′N 8°37′E / 46.783°N 8.617°E / 46.783; 8.617 1077 km² (na 11th. mestu)
Prebivalstvo
Skupno 34.989 (na 24. mestu)
Gostota 32/km²
Priključitev 1291
Okrajšava UR
Jeziki nemščina
Najvišji vrh 3630 m: Dammastock
Najnižja točka 434 m: Lucernsko jezero
Izvršnost Regierungsrat (7)
Zakonodaja Landrat (64)
Občine 20 občin
Okraji (ni okrajev)
Spletno mesto www.UR.ch
Kanton Uri, zemljevid.
Kanton Uri, zemljevid.

Uri je eden od 26 švicarskih kantonov. Prevladujoči jezik v kantonu Uri je nemščina. Upravno središče je Altdorf.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kanton leži v srednji Švici in pokriva področje doline reke Reuss med Vierwaldstadtskim jezerom[1] in prelazom Gotthard. Skupna površina kantona je 1.077 km². Na vzhodu meji na kanton Graubünden, na jugu na Ticino, na jugovzhodu na Valais, na zahodu na Kanton Bern, Nidwalden, na severu Schwyz in na severovzhodu Glarus.

Najvišja točka je s 3.630 m visok Dammastock.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Uri se prvič omenja leta 732, ko pripade opatiji Reichenau.

Leta 1291 sklene s kantonoma Schwyz in Unterwalden »zvezo prisege« proti Habsburžanom, ki postane temelj bodoče Švicarske konfederacije. Leta 1386 sodeluje v zmagi nad Avstrijci v bitki pri Sempachu. V obdobju Helvetske republike postane Uri del kantona Waldstätten. Leta 1803 si ponovno pridobi neodvisnost. Leta 1841 se vsled liberalnih reform združi s katoliškimi kantoni v tako imenovani Sonderbund. Sledi enomesečna državljanska vojna, ki se konča z zmago liberalcev in ukinitvijo Sonderbunda.

Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Drago Kladnik in drugi, Slovenski eksonimi, ISBN 978-961-254-412-6