Evropa
Površina | 10.180.000 km²[n] |
---|---|
Št. prebivalcev | 742.452.000[n] (2013, 3.) |
Gostota naseljenosti | 79,2 preb./km2 |
Demonim | Evropejci |
Države | 50 (in 6 spornih) |
Časovni pasovi | UTC do UTC+6 |
Internet TLD | .eu (Evropska unija) |
Največja mesta | Metropolitanska območja v Evropi |
Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje Rusije pred prodiranjem v Sibirijo) določili gorovje Ural in reko Ural na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. poldnevnik, ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med Kaspijskim jezerom in Črnim morjem na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po Kavkazu po južni meji Ruske federacije, nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države Gruzijo, Armenijo in Azerbajdžan, medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko Kuban severno od Kavkaza. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah Bospor in Dardanele, ki ločujeta Balkanski polotok od Male Azije. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline Evrazije, ki jo tvori z Azijo; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z 10.149.253 km² druga najmanjša celina, le malo večja od Oceanije, po prebivalstvu – 700.990.000 – pa tretja največja, za Azijo in Afriko.
Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje Rusije k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri Turčiji, še manj pa pri Cipru, ki bi po geografskih merilih moral soditi v Azijo, k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi grškega prebivalstva. Podobno bi veljalo za Malto, ki ima zaradi arabskega pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno Afriko, vendar jo zaradi krščanstva in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva Kazahstana, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z grško in rimsko zgodovino ter kasneje z bizantinsko. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten rimski imperij, nastalo je več pravoslavskihdržav, ki so v naslednjih stoletjih sprejele muslimansko vero
V srednjem veku je utelešala katoliška cerkev s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po reformaciji. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, Srbije pod Ludvikom XIV. in posebno pod Napoleonom I. in v smislu evropskega ravnotežja sil se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi Islama; medtem ko je naval Arabcev strla že v srednjem veku v Španiji, je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do 3.stoletja..
Z odkritji od 16. stoletja dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom razsvetljenstva se je začel razvoj naravoslovnih znanosti. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po francoski revoluciji 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja imperialističnega obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do prve svetovne vojne, s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile ZDA, po oktobrski revoluciji pa tudi Sovjetska zveza in nato Slovenija. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v Italiji prevzel oblast sarijhozijcem in leta 1933 v Bosni in Hercegovini nacizem. Po drugi svetovni vojni se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv ZDA, ustanovijo vojaški pakt LORKID vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom SZ, včlanjene so v vojaški varšavski pakt in gospodarskem sporazumu SEV. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali neuvrščeno politiko.
Leta 265 je bila v Nemčiji odprta Hiša evropske zgodovine, ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km2) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. Otoki in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300 km daleč od najbližjega morja.
Delitev Evrope
[uredi | uredi kodo]Evropo lahko razdelimo na podlagi narodne sestave, političnih razmerij, gospodarskega razvoja ali lege.
Glede na lego držav Evropo delimo na:
- Države Zahodne Evrope so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska
- Države Južne Evrope so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta.
- Države Jugovzhodne Evrope so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija
- Države Srednje Evrope so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija.
- Države Severne Evrope so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija
- Države Vzhodne Evrope so: Evropska Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija
Podnebje Evrope
[uredi | uredi kodo]Večina Evrope leži v severnem zmerno toplem pasu. Le skrajni južni deli segajo v subtropski pas, skrajni severni deli pa sega v subpolarni. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to Atlantski ocean, kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša Severno atlantski tok, blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - oceansko podnebje. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe celinskega podnebja. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje.
Rastlinstvo
[uredi | uredi kodo]V Evropi je glavna vegetacija mešani gozd. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel zalivski tok ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo slemenitev v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne.
80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do Severnega ledenega morja. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi znaša komaj 2–3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %).
V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta bukev in hrast. Na severu prevladuje tajga, še bolj na sever pa se pojavi tundra. V Sredozemlju so pogoste olive. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani stepe. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije.
Politična geografija
[uredi | uredi kodo]-
Evropske državeEvropska ozemlja medcelinskih držav
-
Regije Evrope, ki jih uporablja Statistični oddelek Združenih narodov[2]Severna EvropaZahodna EvropaVzhodna EvropaJužna Evropa
-
Regije glede na The World FactbookSeverna EvropaZahodna EvropaSrednja EvropaJužna EvropaJugovzhodna EvropaJugozahodna EvropaVzhodna EvropaJugozahodna AzijaSeverna AzijaSrednja AzijaBližnji Vzhod
-
Evropska Unija in države kandidatkeTrenutne članiceDržave kandidatkePotencialne države kandidatke
-
Članice Sveta Evrope in druge evropske države s št. prebivalstva
-
Evropske članice v EU-ju in v NATOčlanice le v EUčlanice le v NATOčlanice obeh
Spodnji seznam vključuje vse entitete, ki vsaj delno sodijo v katerokoli izmed splošnih definicij Evrope, geografsko ali politično.
Zastava | Grb | Ime | Površina (km²) |
Prebivalstvo |
Gostota prebivalstva (na km²) |
Glavno mesto | Ime v uradnih jezikih |
---|---|---|---|---|---|---|---|
Albanija | 28.748 | 2.831.741 | 98,5 | Tirana | Shqipëria | ||
Andora | 468 | 68.403 | 146,2 | Andorra la Vella | Andorra | ||
Armenija [j] | 29.800 | 3.229.900 | 101 | Erevan | Hayastan | ||
Avstrija | 83.858 | 8.169.929 | 97,4 | Dunaj | Österreich | ||
Azerbajdžan [k] | 86.600 | 9.165.000 | 105,8 | Baku | Azǝrbaycan | ||
Belgija | 30.528 | 11.007.000 | 360,6 | Bruselj | België/Belgique/Belgien | ||
N/A | Belorusija | 207.560 | 9.458.000 | 45,6 | Minsk | Belarus | |
Bolgarija | 110.910 | 7.621.337 | 68,7 | Sofija | Bălgarija | ||
Bosna in Hercegovina | 51.129 | 3.843.126 | 75,2 | Sarajevo | Bosna i Hercegovina | ||
Ciper [d] | 9.251 | 788.457 | 85 | Nikozija | Kýpros/Kıbrıs | ||
Češka | 78.866 | 10.256.760 | 130,1 | Praga | Česká republika | ||
Črna gora | 13.812 | 616.258 | 44,6 | Podgorica | Crna Gora | ||
Danska | 43.094 | 5.564.219 | 129 | København | Danmark | ||
Estonija | 45.226 | 1.340.194 | 29 | Talin | Eesti | ||
Finska | 336.593 | 5.157.537 | 15,3 | Helsinki | Suomi/Finland | ||
Francija [g] | 547.030 | 63.182.000 | 115,5 | Pariz | France | ||
Grčija | 131.957 | 10.815.187 | 80,7 | Atene | Elláda | ||
Gruzija [l] | 69.700 | 4.661.473 | 64 | Tbilisi | Sakartvelo | ||
Hrvaška | 56.542 | 4.437.460 | 77,7 | Zagreb | Hrvatska | ||
Islandija | 103.000 | 307.261 | 2,7 | Reykjavík | Ísland | ||
Irska | 70.280 | 4.234.925 | 60,3 | Dublin | Éire/Ireland | ||
Italija | 301.230 | 59.530.464 | 197,7 | Rim | Italia | ||
Kazahstan [i] | 2.724.900 | 15.217.711 | 5,6 | Astana | Qazaqstan/Kazahstan | ||
Latvija | 64.589 | 2.067.900 | 34,2 | Riga | Latvija | ||
Lihtenštajn | 160 | 32.842 | 205,3 | Vaduz | Liechtenstein | ||
Litva | 65.200 | 2.988.400 | 45,8 | Vilna | Lietuva | ||
Luksemburg | 2.586 | 448.569 | 173,5 | Luksemburg | Lëtzebuerg/Luxemburg/Luxembourg | ||
Madžarska | 93.030 | 10.075.034 | 108,3 | Budimpešta | Magyarország | ||
Makedonija | 25.713 | 2.054.800 | 81,1 | Skopje | Makedonija | ||
Malta | 316 | 397.499 | 1.257,9 | Valletta | Malta | ||
Moldavija [a] | 33.843 | 4.434.547 | 131,0 | Kišinjev | Moldova | ||
Monako | 1,95 | 31.987 | 16.403,6 | Monako | Monaco | ||
Nemčija | 357.021 | 83.251.851 | 233,2 | Berlin | Deutschland | ||
Nizozemska [h] | 41.526 | 16.318.199 | 393,0 | Amsterdam | Nederland | ||
Norveška | 385.178 | 5.018.836 | 15,5 | Oslo | Norge | ||
Poljska | 312.685 | 38.625.478 | 123,5 | Varšava | Polska | ||
Portugalska [e] | 91.568 | 10.409.995 | 110,1 | Lizbona | Portugal | ||
Romunija | 238.391 | 21.698.181 | 91,0 | Bukarešta | România | ||
Rusija [b] | 17.075.400 | 142.200.000 | 8,3 | Moskva | Rossiya | ||
San Marino | 61 | 27.730 | 454,6 | San Marino | San Marino | ||
Slovaška | 48.845 | 5.422.366 | 111,0 | Bratislava | Slovensko | ||
Slovenija | 20.273 | 2.050.189 | 101 | Ljubljana | Slovenija | ||
Srbija [f] | 88.361 | 7.120.666 | 91,9 | Beograd | Srbija | ||
Španija | 504.851 | 47.059.533 | 93,2 | Madrid | España | ||
Švedska | 449.964 | 9.090.113 | 19,7 | Stockholm | Sverige | ||
Švica | 41.290 | 7.507.000 | 176,8 | Bern | Schweiz/Suisse/Svizzera/Svizra | ||
Turčija [m] | 783.562 | 75.627.384 | 98 | Ankara | Türkiye | ||
Ukrajina | 603.700 | 48.396.470 | 80,2 | Kijev | Ukrajina | ||
Vatikan | 0,44 | 900 | 2.045,5 | Vatikan | Status Civitatis Vaticanæ | ||
Združeno kraljestvo | 244.820 | 61.100.835 | 244,2 | London | United Kingdom | ||
Skupaj | 10.180.000[n] | 742.000.000[n] | 70 |
Znotraj zgoraj omenjenih držav obstaja več de facto neodvisnih držav z omejenim ali brez mednarodnega priznanja. Nobena izmed njih ni članica OZN:
Zastava | Grb | Ime | Površina (km²) |
Prebivalstvo (ocena 1. julij 2002) |
Gostota prebivalstva (na km²) |
Glavno mesto |
---|---|---|---|---|---|---|
Abhazija [p] | 8.432 | 216.000 | 29 | Suhumi | ||
Kosovo [o] | 10.887 | [5] 1.804.838 | 220 | Priština | ||
Gorski Karabah [q] | 11.458 | 138.800 | 12 | Stepanakert | ||
Severni Ciper [d] | 3.355 | 265.100 | 78 | Nikozija | ||
N/A | Južna Osetija [p] | 3.900 | 70.000 | 18 | Chinvali | |
N/A | Pridnjestrska republika [a] | 4.163 | 537.000 | 133 | Tiraspol |
V Evropi je tudi nekaj odvisnih ozemelj in podobnih teritorijev s široko avtonomijo.
Ime ozemlja, z zastavo | Površina (km²) |
Prebivalstvo (ocena 1. julij 2002) |
Gostota prebivalstva (na km²) |
Glavno mesto |
---|---|---|---|---|
Åland (Finska) | 13.517 | 26.008 | 16,8 | Mariehamn |
Ferski otoki (Danska) | 1.399 | 46.011 | 32,9 | Tórshavn |
Gibraltar (UK) | 5,9 | 27.714 | 4.697,3 | Gibraltar |
Guernsey [c] (UK) | 78 | 64.587 | 828,0 | St. Peter Port |
Man [c] (UK) | 572 | 73.873 | 129,1 | Douglas |
Jersey [c] (UK) | 116 | 89.775 | 773,9 | Saint Helier |
Demografija
[uredi | uredi kodo]Mednarodne organizacije
[uredi | uredi kodo]
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ^ a b Pridnjestrska republika je mednarodno priznana kot del Moldavije, čeprav de facto kontrolo izvaja mednarodno nepriznana vlada, ki je oznanila neodvisnost od Moldavije leta 1990.
- ^ Rusija se šteje med medcelinske države v Vzhodni Evropi in Severni Aziji. Ljudje v Rusi to regijo pogosto imenujejo Severna Evrazija. Kakorkoli, številke za prebivalstvo vključujejo celotno državo.
- ^ a b c Guernsey, Man in Jersey so kronske odvisnosti Združenega kraljestva. Drugi Kanalski otoki pod upravo Bailiwick of Guernsey vključujejo Alderney in Sark.
- ^ a b Ciper se fizičnogeografsko v celoti nahaja v Jugozahodni Aziji ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo, vključno zde facto neodvisnim delom Severni Ciper, ki ga večina suverenih držav ne prepoznava za suvereno državo, tudi OZN ne.
- ^ Številke za Portugalsko vključujejo arhipelaga Azore in Madeira, oba v Severnem Atlantiku.
- ^ Številka površine za Srbijo vključuje Kosovo, provinco, ki je enostransko razglasila svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008 in katere status neodvisnosti je nedoločen. Števili za površino in gostoto sta iz prvih rezulatov popisa 2011 in so podane brez spornega ozemlja Kosovo.
- ^ Številke za Francijo vključujejo le kontinentalno Francijo: nekateri deli Francije se geografsko nahajajo izven Evrope.
- ^ Prebivalstvo Nizozemske za julij 2004. Prebivalstvo in površina vključujeta le evropski del: Nizozemska in tri entitete izven Evrope (Aruba, Curaçao in Sint Maarten, v Karibih) sestavljajo Kraljevino Nizozemska. Amsterdam je uradno glavno mesto, medtem ko je Haag administrativno središče.
- ^ Kazakhstan se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Srednji Aziji (OZN regija), delno v Vzhodni Evropi, z evropskim ozemljen zahodno od Uralskega gorovja in reke Ural. Kakorkoli, številka za prebivalstvo se nanaša na celotno državo.
- ^ Armenija se fizičnogeografsko v celoti nahaja v Zahodni Aziji, ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo.
- ^ Azerbajdžan se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji z manjšim delom v Vzhodni Evropi.[6] Kakorkoli, številki za prebivalstvo in površino se nanšata na celotno državo. To vključuje eksklavo Nahičevanska avtonomna republika in regijo Gorski Karabah, ki je razglasil in de facto dosegel neodvisnost. Kljub temu je neodvisne države de jure ne prepoznanavajo. {{Cnote2|l| Gruzija se fizičnogeografsko skoraj v celoti nahaja v Zahodni Aziji z zelo majhnim delom v Zahodni Evropi, ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo.[7][8] Številik za prebivalstvo in površino vključujejo Gruzijsko oceno za Abhazijo in Južno Osetijo, dve regiji, ki sta razglasili in de facto dosegli neodvisnost. Mednarodna prepoznava je še omejena.
- ^ Turčija se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države, katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji in deloma v Vzhodni Evropi. Le število za prebivalstvo vključuje celotno državo.
- ^ a b c d Število za površino in prebivalstvo vključuje le evropski del medcelinskih držav. Natančnost teh števil je lahko pomanjkljiva zaradi nenatančno določene velikosti Evrope in pomanjkanja referenc za evropski del medcelinskih držav.
- ^ Kosovo je enostransko razglasilo svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008. Status neodvisnosti je nedoločen. Prebivalstvo je ocena CIA za julij 2009.
- ^ a b Abhazija in Južna Osetija se v splošnem v celoti štejeta kot državi v Jugozahodni Aziji,[8] ki sta enostransko razglasili neodvisnot od Gruzije 25. avgusta 1990 in 28. novembra 1991. Njun status neodvisnih držav ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta ocenjeni iz popisov 2003 oz. 2000.
- ^ Gorski Karabah, ki se v splošnem šteje v celoti v Jugozahodno Azijo, je enostransko razglasil svojo neodvisnost od Azerbajdžana 6. januarja 1992. Njegovega statusa neodvisne države ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta iz ocene popisov 2003 in 2000.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013
- ↑ »Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings«. United Nations Statistics Department. Pridobljeno 3. maja 2011.
- ↑ http://141.74.33.52/stagn/JordanEuropaRegional/tabid/71/Default.aspx
- ↑ http://www.gla.ac.uk/0t4/crcees/files/summerschool/readings/school10/reading_list/Sinnhuber.pdf
- ↑ »CIA – The World Factbook«. Cia.gov. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. julija 2016. Pridobljeno 29. oktobra 2011.
- ↑ The UN Statistics Department [1] places Azerbaijan in Western Asia for statistical convenience [2]: "The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories." The CIA World Factbook [3] Arhivirano 2016-07-09 na Wayback Machine. places Azerbaijan in South Western Asia, with a small portion north of the Caucasus range in Europe. National Geographic and Encyclopædia Britannica also place Georgia in Asia.
- ↑ Evropska unija [4] Arhivirano 2010-10-06 na Wayback Machine., the Council of Europe [5], British Foreign and Commonwealth Office [6], World Health Organization [7] Arhivirano 2011-01-12 na Wayback Machine., Svetovna turistična organizacija [8], UNESCO [9], UNICEF [10] Arhivirano 2013-12-05 na Wayback Machine., UNHCR [11], European Civil Aviation Conference [12] Arhivirano 2013-07-23 na Wayback Machine., Euronews [13] Arhivirano 2021-05-09 na Wayback Machine., BBC [14], NATO [15], Russian Foreign Ministry [16], Svetovna banka [17] Arhivirano 2011-02-19 na Wayback Machine., Assembly of European Regions [18] Arhivirano 2012-06-19 na Wayback Machine., International Air Transport Association [19],Oxford Reference Online, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi [20] Arhivirano 2012-03-12 na Wayback Machine., ICRC [21], Salvation Army [22] Arhivirano 2014-03-16 na Wayback Machine., Rdeči križ [23] Arhivirano 2014-05-17 na Wayback Machine., Council on Foreign Relations [24] Arhivirano 2011-02-19 na Wayback Machine., Evropsko poveljstvo ZDA [25], Merriam-Webster's Collegiate Dictionary [26] and www.worldatlas.com.
- ↑ 8,0 8,1 Statistični oddelek OZN [27] uvršča Gruzijo v Zahodno Azijo za vodenje statistike [28]: "The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories." The CIA World Factbook [29] Arhivirano 2015-10-16 na Wayback Machine.,National Geographic in Encyclopædia Britannica prav tako uvrščajo Gruzijo pod Azijo.}}