Pojdi na vsebino

Lihtenštajn

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Liechtenstein)
Kneževina Lihtenštajn
Fürstentum Liechtenstein
Zastava Lihtenštajna
Zastava
Grb Lihtenštajna
Grb
Himna: Oben am jungen Rhein
»Nad mladim Renom«
Lega Lihtenštajna (temno zelena) na Evropski celini (siva)
Lega Lihtenštajna (temno zelena) na Evropski celini (siva)
Glavno mestoVaduz
47°8′N, 9°31′E
Uradni jezikinemščina
Vladaparlamentarna ustavna monarhija
• knez:
Janez Adam II.
Daniel Risch
Površina
• skupaj
160 km2 (191.)
• voda (%)
2,7
Prebivalstvo
• ocena 2022
39.680[1] (188.)
• gostota
247/km2 (57.)
HDI (2021)0,935[2]
zelo visok · 16.
Valutašvicarski frank (CHF)
Časovni pasUTC +1 (CET)
• poletni
UTC +2 (CEST)
Klicna koda423
Internetna domena.li

Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu. Kot gorska država je priljubljeno središče za zimske športe. Znana je tudi kot davčna oaza. Je šesta najmanjša neodvisna država na svetu, večja je le od dežel kot so Vatikan, Monako, Nauru, Tuvalu in San Marino.

Poimenovanje

[uredi | uredi kodo]

Država je poimenovana po plemiški družini Liechtenstein (Lihtenštajn) iz 12. stoletja, ki je neodvisni vojvodini zavladala leta 1719, ko se je združila z v Vaduzu že navzočo rodbino Šelenberških (Schellenberg) in novooblikovano ozemlje povzdignila v kneževino. Rodbina izhaja z gradu Liechtenstein, v 12. stoletju zgrajenega v bližini Dunaja, katerega ime pomeni »Lahek kamen«.[3]

Državna ureditev

[uredi | uredi kodo]

Ustava iz leta 2003 opredeljuje Lihtenštajn za ustavno dedno monarhijo na demokratični in parlamentarni osnovi. Leta 1989 je državni poglavar postal knez Hans Adam II., ki ima pravico potrjevati zakone, imenovati državne uradnike in razpustiti deželni zbor. Dne 15. 08. 2004 je nekatere državniške pravice in dolžnosti prenesel na svojega sina in naslednika kneza Aloisa. Izvršno oblast ima vlada, ki jo imenuje deželni knez na predlog deželnega zbora.

Upravna delitev

[uredi | uredi kodo]

Lihtenštajn je upravno razdeljen na enajst občin (nemško Gemeinde, množina Gemeinden), ki jih večinoma sestavlja en sam kraj:

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Na zahodu državo omejuje reka Ren. Na vzhodu in jugu se razprostirajo verige gorovja Rätikona, visoke do 2500 m. Proti severu se odpira Samnaital, proti jugovzhodu dolini Valorsch in Malbun. Dolina reke Lawena se usmerja proti Renu. Najvišji vrh je Grauspitze (2599 m) na meji s švicarskim kantonom Graubünden. Za podnebje so značilna topla poletja in razmeroma mile zime. Najpomembnejše naselitveno območje je na vzhodnem delu Renske nižine, kjer pridelujejo žito, sadje, krompir in tobak. Na gorskih območjih se ukvarjajo z živinorejo. Na podnebno ugodnih sončnih pobočjih raste vinska trta.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Statistikportal Liechtenstein«. Landesverwaltung Fürstentum Liechtenstein. Pridobljeno 8. maja 2023.
  2. »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.
  3. Kladnik, Drago, Perko, Drago, Dobrovoljc, Helena, Volk Bahun, Manca, Urbanc, Mimi, Orožen Adamič, Milan (2013). Slovenska imena držav.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]