Družina Liechtenstein

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Družina Liechtenstein
Staatswappen-Liechtensteins.svg
Država: Lihtenštajn
Nazivi: princ Liechtensteinski
vojvoda Troppau
vojvoda Krnov
grof Rietberg
Začetnik: Karel I. Liechtensteinski
Zdajšnji poglavar: Hans-Adam II. Liechtensteinski
Leto izvora: 1608
Narodnost: Avstrijec

Družina Liechtenstein, po kateri ima ime kneževina Lihtenštajn, je družina, ki kraljuje z ustavno, dedno pravico nad narodom Lihtenštajna. Samo dinastični člani družine Liechtenstein so upravičeni do dedovanja na prestol, članstvo, pravice in odgovornosti družine so opredeljeni z zakonom o družini, ki ga uresničuje vladajoči princ. Spremeni se lahko z glasovanjem med člani njegove družine, ki pa je ne more spremeniti vlada ali parlament Lihtenštajna. [1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Družina je z gradu Liechtenstein v Spodnji Avstriji, ki ga imela v lasti vsaj od leta 1140 do 13. stoletja in od leta 1807 dalje. V stoletjih si je družina pridobila obsežna zemljišča, predvsem na Moravskem, v Spodnji Avstriji, Šleziji in na Štajerskem, čeprav so ta ozemlja kot fevd upravljali drugi visoki fevdalci zlasti v okviru različnih vej družine Habsburžanov. Liechtensteinski knezi so bili njihovi svetovalci. Brez ozemlja neposredno pod cesarsko krono družina Liechtenstein ni mogla izpolniti zahteve, ki je bil pogoj za sedež v cesarskem parlamentu.

Sedež v cesarski vladi je pomenil moč in bi ga lahko dobila zaradi zemljišč, ki bi bila pod cesarsko neposrednostjo ali bi jih upravljal sam sveti rimski cesar in imel pravice do zemljišč. Glavi družine je uspelo urediti nakup, od družine Hohenems so leta 1699 kupili majhno gospostvo Schellenberg in leta 1712 grofijo Vaduz. Schellenberg in Vaduz sta imela fevdalnega gospodarja, ki je bil grofovski vladar in suzeren cesarja.

Po nakupu je Karel VI. kot sveti rimski cesar 23. januarja 1719 odredil združitev Vaduza in Schellenberga in ju razglasil za kneževino z imenom Lihtenštajn v čast "[svojega] pravega služabnika Antona Floriana Liechtensteinskega". S tem dnem je Lihtenštajn postal član Svetega rimskega cesarstva. Knezi Liechtensteinski niso stopili v svojo novo kneževino več desetletij, kar je dokaz za politične razloge nakupa.

V skladu z ustavo knežje hiše Liechtenstein iz 26. oktobra 1993 imajo vsi, razen vladajoči princ, naslove princ ali princesa Liechtenstein in grof ali grofica Rietberg.

Knežja družina v 21. stoletju[uredi | uredi kodo]

Hans-Adam II. Liechtensteinski (rojen 1945), zdaj poglavar družine in suvereni vladar kneževine

Palače in rezidence[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Princely House of Liechtenstein. House Laws

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]