Jordanija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Hašemitska kraljevina Jordanija
المملكة الأردنية الهاشمية
Al-Mamlakah al-Urdunniyyah al-Hāšimiyyah
Zastava Jordanije Grb  Jordanije
Himna عاش المليك
As-salam al-malaki al-urdoni  (prečrkovano)1
Dolgo naj živi kralj

Lega Jordanije
Glavno mesto
(in največje mesto)
Aman
31°57′N, 35°56′E
Uradni jeziki arabščina
Demonim Jordanec
Upravljanje ustavna monarhija
 -  kralj Abdulah II.
 -  ministrski predsednik Samir Rifai
neodvisnost
 -  konec mandata Združenega kraljestva v Ligi narodov:
25. maj 1946 
Površina
 -  skupaj: 92,342 km² (112.
 -  voda (%): zanemarljivo
Prebivalstvo
 -  ocena julij 2005: 5.350.000 (110.)
 -  štetje 2003: 4.755.000 
BDP (PKM) ocena 2005
 -  skupaj: 27,96 milijarde USD (97.)
 -  na prebivalca: 4825 USD (103.)
Gini (2002–03) 38,8 (srednji
HDI (2004) Rast 0,760 (srednji) (86.)
Valuta jordanski dinar (JOD)
Časovni pas UTC+2 (UTC+2)
 -  poletni (DST): UTC+3 (UTC+3)
Vrhnja domena (TLD) .jo
Klicna koda +962
1 Hkrati je tudi kraljeva himna.

Hašemitska kraljevina Jordanija ali Jordanija je obmorska država na Bližnjem vzhodu. Na severu meji na Sirijo, na severovzhodu na Irak, na vzhodu in jugu na Saudovo Arabijo, ter na zahodu na Izrael in zasedeni Zahodni breg reke Jordan, kjer meji tudi na Mrtvo morje. Na jugu ima država pri pristaniškem mestu Akaba v Akabskem zalivu plovni dostop do Rdečega morja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Jordanije.

Po prvi svetovni vojni je na Bližnjem vzhodu prišlo do restrukturiranja delov nekdanjega Otomanskega imperija. 11. aprila 1921 so Britanci približno 80 odstotkov ozemlja palestinskega mandata ustanovili kot Transjordanski emirat, ki je postal avtonomna država pod britansko upravo in nominalnim pokroviteljstvom Društva narodov. V tem času jo je vodil kralj Abdulah I. V njegovem obdobju je leta 1946 prišlo tudi do osamosvojitve izpod britanske uprave. 20. julija 1951 je kralj Abdulah I. skupaj z vnukom, princem Huseinom, romal v Jeruzalem na petkovo molitev v mošejo Al Aksa, eno najsvetejših svetišč islamske vere. Na stopnicah mošeje je nanju streljal atentator in kralja Abdulaha ubil, princa Huseina pa naj bi pred smrtjo rešila prav medalja, ki mu jo je malo pred tem podelil kralj Abdulah z željo, da jo vedno nosi na prsih. Izkušnja je Huseina, ki je Abdulaha nasledil na prestolu leta 1953 in vladal večino obdobja neodvisnosti Jordanije – do svoje smrti leta 1999 – naredila za pragmatičnega vodjo, ki je skozi več vojn in poskusov prevrata razmeroma uspešno vodil državo med interesi velikih sil: ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije, različnih arabskih držav, Izraela ter številčne palestinske skupnosti, ki predstavlja 80 % jordanskega prebivalstva.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]