Črna gora

Črna gora Crna Gora Црна Гора
Zastava Grb
Himna: Oj, svijetla majska zoro
Glavno mesto	Podgorica 42°47′N, 19°28′E
Uradni jeziki	črnogorščina
Priznani regionalni jeziki	srbščina, bosanščina, hrvaščina
Demonim(i)	Črnogorec, Črnogorka
Vlada	parlamentarna republika
• predsednik	Jakov Milatović
• predsednik vlade	Milojko Spajić
neodvisnost
• od Srbije in Črne Gore	3. junija 2006
Površina
• skupaj	13.812 km2 (161.)
• voda (%)	1,5
Prebivalstvo
• popis 2023	623.633
• gostota	45/km2 (121.)
BDP (ocena 2023)
• skupaj (nominal.)	7,06 mrd. USD (153.)
• skupaj (PKM)	17,43 mrd. USD (149.)
• na preb. (nominal.)	11.338 USD (73.)
• na preb. (PKM)	28.002 USD (63.)
Gini (2023)	29,4 nizek
HDI (2021)	0,832 zelo visok · 49.
Valuta	evro (EUR)
Časovni pas	UTC +1 (CET)
• poletni	UTC +2 (CEST)
Klicna koda	382
Internetna domena	.me

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo. Po osamosvojitvi 3. junija 2006 je ena od najmlajših držav na svetu.

Zgodovina

Črna gora je bila pod imenom Duklja samostojna že od leta 1042 in se je tudi pozneje uspešno upirala vojnim prodorom osmanske Turčije. Njena samostojnost je bila po vojnih uspehih kneza Nikole mednarodno potrjena tudi na berlinskem kongresu leta 1878.

Po koncu prve svetovne vojne se je takratna kraljevina Črna gora združila s Srbijo, takoj nato pa še z ostalimi južnoslovanskimi narodi iz bivše Avstro-Ogrske v enotno jugoslovansko državo.

Po razpadu SFRJ se Črna gora ni odločila za samostojnost, pač pa je leta 1992 skupaj s Srbijo oblikovala Zvezno republiko Jugoslavijo (ZRJ), ki se je leta 2003 preimenovala v Državno skupnost Srbije in Črne gore. 21. maja 2006 je potekal referendum, na katerem se je večina s 55,6 % opredelila za samostojno državo. Mednarodna skupnost je za veljavnost referenduma zahtevala vsaj 55 %.

3. junija 2006 je Črna gora razglasila neodvisnost in samostojnost, s čimer je Državna skupnost Srbije in Črne gore propadla kot preostanek nekdanje Jugoslavije. Po ustavi je Srbija prevzela vsa članstva v mednarodnih organizacijah.

Islandija je kot prva država priznala Črno goro za samostojno in neodvisno državo 8. junija 2006. Temu so sledili še Švica, Ruska federacija (11. junij), Hrvaška, Makedonija, Turčija, Bolgarija, Združene države Amerike (12. junij). Slovenija je Črno goro priznala 20. junija 2006, naslednji dan, 21. junija, pa je bila sprejeta v OVSE.

Slovenija je bila prva država, ki je v Črni gori odprla svoje veleposlaništvo in sicer 23. junija 2006.

Demografija

Etnične skupine v letu 2011

Ob zadnjem popisu prebivalstva, decembra 2023, je imela Črna gora 623.633 prebivalcev. Največje etnične skupine, ki prebivajo na področju republike, so:

• Črnogorci: 256 436 (41,12 %)
• Srbi: 205 370 (32,93 %)
• Bošnjaki: 58 956 (9,45 %)
• Albanci: 30 978 (4,97 %)
• Rusi: 12 824 (2,06 %)

Za Slovence se je opredelilo 264 oseb oziroma 0,04 % vsega prebivalstva.

63% prebivalstva živi v urbanih naseljih.

Kot materni jezik je ob zadnjem popisu 43,18 % prebivalcev navedlo srbščino, 34,52 % črnogorščino, 6,97 % bosanščino, 5,25 % albanščino, 2,36 % ruščino in 2,08 % srbohrvaščino.

71,10 % prebivalcev se je opredelilo za pripadnike pravoslavne vere, 19,99 % za muslimane in 3,27 % za katolike. Ateistov, agnostikov in tistih, ki verske pripadnosti niso navedli, je bilo skupaj 4,79 %.

Geografija

Glej tudi: Seznam mest v Črni gori

Reljef

Teren v Črni gori sega od visokih gora v severnem delu države, preko kraškega območja v osrednjem in zahodnem delu, do skoraj 300 km ozke obalne ravnine. Obalna ravnina popolnoma izgine na severu, kjer gora Lovćen in drugi gorski grebeni strmo padajo v Kotorski zaliv. Obalno območje je znano po aktivnih potresih. Visoke gore Črne gore so med najbolj razgibanim površjem v Evropi. Povprečno presegajo več kot 2000 m višine. Najviši vrh je Zla Kolata v Prokletijah z nadmorsko višino 2534 m.

Obala

Podgorica

Trdnjava Mamula

Črnogorsko primorje ali Črnogorska obala je od rta Oštro do ustja reke Bojane, dolga 294 km. Za razliko od severne sosede Hrvaške, Črna gora ob obali nima velikih naseljenih otokov.

Vodotoki

Površinski odtok Črne gore na sever prenašata reki Lim in Tara, ki skozi reko Drino v Bosni in Hercegovini vstopata najprej v Savo in nato v Donavo. Na jugu Črne gore se tokovi stekajo proti Jadranskemu morju. Velik del drenaže kraškega območja ni na površju, ampak potuje v podzemnih kanalih.

Naselja

Njeno naj večje in glavno mesto je Podgorica ki ima okoli 170.000 prebivalcev kjer živi več kot 25% prebivalstva države. Le nekaj deset kilometrov stran pa leži Nikšič, ki je z okoli 55.000 prebivalci po velikosti drugo naj večje meso.

10 največjih mest v Črni Gori 2023

Rang	Ime	Št. prebivalcev
1	Podgorica	173.024
2	Nikšič	54.394
3	Budva	20.168
4	Pljevlja	16.419
5	Bar	15.868
6	Cetinje	12.460
7	Bijelo Polje	11.635
8	Ulcinj	11.488
9	Tivat	10.894
10	Rožaje	10.581

Politika

Jakov Milatović predsednik Črne Gore

Črna gora je parlamentarna predstavniška demokratična republika s kodificirano ustavo, sprejeto leta 2007. Ustava Črno goro opisuje kot "državljansko, demokratično, ekološko državo socialne pravičnosti, ki temelji na vladavini prava". Črna gora ima večstrankarski sistem.

Predsednik Črne gore je predstavniški vodja države, izvoljen za obdobje petih let na neposrednih volitvah. Predsednik državo promovira na mednarodni ravni prek diplomatskih stikov, z odloki razglaša zakone, razpisuje volitve za parlament in parlamentu slovesno predlaga kandidate za predsednika vlade, predsednika in sodnike ustavnega sodišča. Predsednik parlamentu tudi slovesno predlaga razpis referenduma, podeljuje amnestijo za kazniva dejanja, ki jih prepoveduje nacionalna zakonodaja, podeljuje odlikovanja in nagrade ter opravlja druge ustavne dolžnosti in je član Vrhovnega obrambnega sveta. Uradno prebivališče predsednika je v Cetinju.

Vlada Črne gore je izvršilna veja oblasti Črne gore, ki jo vodi predsednik vlade. Funkcija predsednika vlade je politično najmočnejša funkcija v Črni gori. Vse črnogorske vlade od leta 2006 so bile koalicije, ki so jih sestavljale najmanj tri politične stranke. Vlada ima večinoma sedež v Podgorici.

Črnogorski parlament je enodomni zakonodajni organ države s sedežem v Podgorici. Parlament ima pristojnost imenovati vlado, sprejemati zakone (parlamentarni zakon) in pregledovati zakone (predloge parlamentarnih zakonov). Imenuje tudi sodnike vseh sodišč, potrjuje proračun in opravlja druge naloge, ki jih določa državna ustava. Parlament lahko z navadno večino glasov izglasuje nezaupnico vladi. Na 6000 volivcev je izvoljen en član črnogorskega parlamenta, imenovan poslanec. Trenutno je 81 poslancev. Volitve v parlament potekajo po D'Hondtovi metodi, obliki proporcionalne zastopanosti.

Upravna delitev Črne Gore

Črna gora je razdeljena na 25 občin. Razdeljena je tudi na 3 administrativne regije vendar te regije nimajo nobene administrativne funkcije in so samo za zbiranje analitičnih podatkov.

Ministrstvo za notranje zadeve

Izvrševanje zakona v Črni gori izvaja več agencij pod okriljem Ministrstva za notranje zadeve. Za civilno izvrševanje zakona v Črni gori je v prvi vrsti odgovorna Policijska uprava, nacionalne policijske sile. Občinska policija, znana kot Komunalna policija, izvršuje lokalne zakone v svojih občinah.

Izvrševanje zakona v Črni gori izvaja več agencij pod okriljem Ministrstva za notranje zadeve. Glavni organ pregona je Črnogorska policijska uprava, odgovorna za preiskovanje kaznivih dejanj, vzdrževanje javnega reda in splošno izvrševanje zakona. Občinska policija pomaga pri lokalnih nalogah pregona, pri čemer se osredotoča predvsem na prometne predpise in manjša vprašanja javnega reda.

Mednarodni odnosi in vojska

Črnogorski vojaki z Natovimi zavezniki

Država se je 5. junija 2017 pridružila Natu. Integracija v Evropsko unijo ostaja visoka prednostna naloga Črne gore in je v središču črnogorske zunanje politike vse od njene osamosvojitve od Srbije. Junija 2023 je novoizvoljeni predsednik Milatović izjavil, da pričakuje, da se bo Črna gora pridružila Evropski uniji do leta 2027 ali 2028.

Črnogorsko vojsko sestavljajo tri profesionalne veje sil: črnogorska kopenska vojska, črnogorska mornarica in črnogorske zračne sile. Oborožene sile Črne gore vodi ministrstvo za obrambo, nadzoruje pa jih načelnik generalštaba. Predsednik Črne gore je vrhovni poveljnik oboroženih sil, kateremu pripadniki sil prisežejo zvestobo. Oborožene sile so zadolžene za zaščito Črne gore, spodbujanje globalnih varnostnih interesov in podporo mednarodnim mirovnim prizadevanjem.

Viri

• Fine, John Van Antwerp Jr. (1991) [1983]. The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century. Ann Arbor, Michigan: University of Michigan Press.
• Fine, John Van Antwerp Jr. (1994) [1987]. The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest. Ann Arbor, Michigan: University of Michigan Press.
• Stefanović-Karadžić, Vuk (1837). Montenegro und die Montenegriner: Ein Beitrag zur Kenntniss der europäischen Türkei und des serbischen Volkes. Stuttgart und Tübingen: Verlag der J. G. Cotta'schen Buchhandlung.
• Živković, Tibor (2008). Forging unity: The South Slavs between East and West 550-1150. Belgrade: The Institute of History.

Zunanje povezave

• Uradna spletna stran vlade Črne gore