Pojdi na vsebino

Poletni čas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Modra barva predstavlja države kjer upoštevajo poletni čas. Oranžna barva predstavlja države, ki so včasih upoštevale poletni čas. Rdeča barva predstavlja države, ki ne upoštevajo poletnega časa

Polétni čàs (angleško Daylight Saving time, s kratico DST) je krajevni čas, ki ga privzame država za določeno obdobje leta, po navadi za uro naprej od standardnega uradnega časa.

Ta čas so vpeljali z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe, oziroma, da ljudje ne bi spali, medtem ko sije Sonce. Uradni čas se pomakne naprej med pomladnimi in poletnimi meseci, tako, da se delovne in šolske ure lepše prilegajo uram dnevne svetlobe. S tem pa dosežemo prihranke energije.

Danes uporablja poletni čas manjšina držav sveta, še te ne povsem usklajeno. V Evropi uporabljajo poletni čas vse države razen Islandije. V Jugoslaviji je bil poletni čas v uporabi od leta 1982 in se je ohranil tudi v Sloveniji.

Poleg študij, ki dokazujejo upravičenost tega posega, obstajajo tudi argumenti proti.

Izvor

[uredi | uredi kodo]

Včasih trdijo, da je poletni čas predlagal Benjamin Franklin v pismu urednikom Pariškega dnevnika. Kakorkoli že je bilo, članek je bil hudomušen, in Franklin ni predlagal poletnega časa, ampak je menil, da morajo ljudje prej vstati in prej leči v posteljo.

Prvi je resno predlagal poletni čas angleški gradbenik William Willett (1857–1915) v brošuri Razsipavanje z dnevno svetlobo (Waste of Daylight), objavljeni leta 1907. Navkljub velikim prizadevanjem pa ni uspel prepričati Britanskega parlamenta, da bi ga uvedel.

Kanadski železniški inženir in izumitelj sir Sandford Fleming (1827–1915) je iznašel in predlagal standardni čas, ki je leta 1878 prvič razdelil svet na enourne pasove. Pred letom 1883 ga železnice niso hotele sprejeti in tudi nobena vlada ga ni podpirala. Vendar pa je odkril rešitev problema voznega reda vlakov, ki ustavljajo na različnih postajah, in usklajujejo čas s krajevnim položajem Sonca. Zato so standardni čas kmalu sprejele železnice, odjemalci tovorov in potniki.

Poletni čas v Sloveniji

[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji se je poletni čas začelo uporabljati 27. marca 1983. Podlaga za to je bil Zakon o računanju časa, sprejet v skupščini Socialistične federativne republike Jugoslavije dne 16. novembra 1982. Prehod na poletni čas se je spomladi zgodil zadnjo nedeljo v marcu ali prvo nedeljo v aprilu, prehod na standardni čas pa se je jeseni zgodil zadnjo nedeljo v septembru ali prvo nedeljo v oktobru.

Po osamosvojitvi se je še naprej uporabljal stari jugoslovanski Zakon o računanju časa dokler ni bil leta 1993 sprejet slovenski Zakon o računanju časa. Vsebinsko je bil enak, kot prej veljavni zakon, in ni posebej upošteval usklajevanja prehodov z ostalimi državami v Evropi. Leta 1996 je bil sprejet spremenjen zakon, ki je določal prehod s poletnega na standardni čas zadnjo nedeljo v oktobru. Ta zakon je že predstavljal usklajevanje z ostalimi evropskimi državami, saj so bili izbrani časi prehoda kompromis med državami celinske Evrope in Združenim kraljestvom.

V naslednjih letih je bilo sprejetih nekaj vladnih uredb, ki so natančneje določale trenutke prehodov med standardnim in poletnim časom. Od leta 2006 pa je z vladno Uredbo o določitvi obdobja poletnega časa [1] v pravni red Republike Slovenije prenešena Direktiva 2000/84/ES Evropskega Sveta.

Datumi sprememb

[uredi | uredi kodo]

Prehod na poletni čas

[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji opravimo zadnjo nedeljo v marcu, ko uro zgodaj zjutraj premaknemo z 02.00 na 03.00.

V sr. Evropi uro pomladi prestavimo z 02:00 CET naprej na 03:00 CEST.
Datum Opomba
27. marec 1983   Zadnja nedelja v marcu
25. marec 1984  
31. marec 1985  
30. marec 1986  
29. marec 1987  
27. marec 1988  
26. marec 1989  
25. marec 1990  
31. marec 1991  
29. marec 1992  
28. marec 1993  
27. marec 1994  
26. marec 1995  
31. marec 1996  
30. marec 1997  
29. marec 1998  
28. marec 1999  
26. marec 2000  
25. marec 2001  
31. marec 2002  
30. marec 2003  
28. marec 2004  
27. marec 2005  
26. marec 2006  
25. marec 2007  
30. marec 2008  
29. marec 2009  
28. marec 2010  
27. marec 2011  
25. marec 2012  
31. marec 2013  
30. marec 2014  
29. marec 2015  
27. marec 2016  
26. marec 2017  
25. marec 2018  
31. marec 2019  
29. marec 2020  
28. marec 2021  
27. marec 2022  
26. marec 2023  

Enostavna enačba (velja do leta 2099), s katero lahko ugotovimo datum prehoda:

nedelja (31 - (celi del(((5 * leto) / 4) + 4) mod 7)). marec ob 02.00

Prehod nazaj na zimski čas

[uredi | uredi kodo]

Nazaj pa se prestavi zadnjo nedeljo v oktobru (do leta 1995 v septembru), ko kazalce premaknemo zgodaj zjutraj s 03.00 nazaj na 02.00 uro.

Jeseni prestavimo uro s 03:00 CEST na 02:00 CET. Druge regije prestavijo uro ob drugem času.
Datum Opomba
25. september 1983   Zadnja nedelja v septembru
30. september 1984  
29. september 1985  
28. september 1986  
27. september 1987  
25. september 1988  
24. september 1989  
30. september 1990  
29. september 1991  
27. september 1992  
26. september 1993  
25. september 1994  
24. september 1995  
27. oktober 1996   Zadnja nedelja v oktobru
26. oktober 1997  
25. oktober 1998  
31. oktober 1999  
29. oktober 2000  
28. oktober 2001  
27. oktober 2002  
26. oktober 2003  
31. oktober 2004  
30. oktober 2005  
29. oktober 2006  
28. oktober 2007  
26. oktober 2008  
25. oktober 2009  
31. oktober 2010  
30. oktober 2011  
28. oktober 2012  
27. oktober 2013  
26. oktober 2014  
25. oktober 2015  
30. oktober 2016  
29. oktober 2017  
28. oktober 2018  
27. oktober 2019  
25. oktober 2020  
31. oktober 2021  
30. oktober 2022  
29. oktober 2023  

Enostavna enačba (velja do leta 2099), s katero lahko ugotovimo datum prehoda:

nedelja (31 - (celi del(((5 * leto) / 4) + 1) mod 7)). oktober ob 02.00

Prestavljanje časa ob spremembi

[uredi | uredi kodo]
  • Večina operacijskih sistemov v današnjih računalnikih in mobilnih telefonih opravi obe spremembi časa samodejno, kar pa ne velja za večino drugih elektronskih naprav z vgrajeno uro, kakor tudi za mainframe računalnike (na primer DEC-ove), ki tega ne znajo, ker nimajo ustreznih programov,
  • V Wikipediji je za spremembo časa potreben poseg v Nastavitve,
  • Vse ure je praviloma treba prestaviti ročno.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]