Leto

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Koledarsko navadno leto ima 365 dni, prestopno leto pa 366 dni.

Astronomska leta[uredi | uredi kodo]

Julijansko leto[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: julijansko leto.

Julijansko leto, ki se uporablja v astronomiji in drugih znananostih, je časovna enota definirana kot 365,25 dni. To je običajen pomen za enoto »leto« (simbol "a" iz latinščine annus), ki se uporablja v različnih znanstvenih vsebinah. Julijansko stoletje 36.525 dni in Julijansko tisočletje 365.250 dni se uporabljata v astronomskih izračunih. Po konvenciji se Julijansko leto uporablja v izračunih razdalj pri svetlobnih letih.

V Unified Code for Units of Measure se simbol a (brez podpisane črke) vedno nanaša na Julijansko leto aj kot točno 31.557.600 sekund.

365,25 dni 86.400 sekund = 1 a = 1 aj = 31,5576 Ms

Dodajo se lahko SI predpone multiplikatorjev ka (kiloannus), Ma (megaannus) itd.

Sidersko, tropsko in anomalistično leto[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Precesija enakonočij.

Sidersko leto (zvezdno leto) je dejanski obhodni čas Zemlje v katerem enkrat obkroži Sonce, merjen v nepomičnem sestavu (kot so nepomične zvezde, latinsko sidus). Njegova povprečna dolžina je 365,256363004 srednjih Sončevih dni (365d6h9m9,76s) (epoha J2000,0 = 1. januar, 2000, 12:00:00 TT).[1]

Danes je povrečno tropsko leto definirano kot čas povprečne ekliptične dolžine Sonca[2] oziroma čas med dvema zaporednima spomladanskima enakonočjema[3].

Anomalistično leto je čas, ki ga Zemlja na poti okrog Sonca potrebuje da dvakrat zaporedoma preide isto apsidno točko (prisončje ali odsončje). Povprečna dolžina je 365,259636 dni (365d6h13m52,6s) (epoha J2011,0).[4]

Drakonsko leto[uredi | uredi kodo]

Drakonsko leto, ekliptično leto ali leto mrka je čas, ki ga za opazovalca na Zemlji potrebuje Sonce za prehod med dvema zaporednima istima vozloma Lune. Povprečna dolžina je 346,620075883 dni(365d14h52m54s) (epoha J2000,0).

Lunarno leto[uredi | uredi kodo]

Lunarno leto sestavlja dvanajst polnih ciklov Luninih faz, kot so vidne z Zemlje. Dolžina je približno 354,37 dni.

Gaussovo leto[uredi | uredi kodo]

Gaussovo leto traja 365,2568983 dni in je izpeljano iz Gaussove gravitacijske konstante k, ki je številčna vrednost splošne gravitacijske konstante κ, izražene v enotah Sončeve mase. Leta 1976 je Mednarodna astronomska zveza (IAU) preko Gaussovega leta še točneje določila astronomsko enoto. Brezmasni delec bi na tej razdalji v nemotenem tiru imel obhodni čas točno 1 Gaussovo leto.

Besslovo leto[uredi | uredi kodo]

Besslovo leto (annus fictus) je tropsko leto, ko srednje sonce doseže ekliptično dolžino 280°. To je skoraj vedno ali blizu 1. januarja. Približna enačba za izračun trenutnega časa v Besselovih letih iz julijanskega dneva (JD) je:

B = 2000 + (JD - 2451544,53)/365,242189

Povzetek[uredi | uredi kodo]

Povzetek
Dni Tip leta
346,62 Drakonsko, imenovano tudi ekliptično
354,37 Lunarno
365 Navadno leto v mnogih sončevih koledarjih
365,24219 Tropsko, povprečno in nato zaokroženo za epoho J2000,0
365,2425 Gregorijansko, v povprečju
365,25 Julijansko
365,25636 Sidersko, za epoho J2000,0
365,259636 Anomalistično, povprečno in nato zaokroženo za epoho J2011,0
366 Prestopno leto v mnogih sončevih koledarjih.

Simboli[uredi | uredi kodo]

V Mednarodnem sistemu veličin je simbol za leto (kot enota časa) a, ki izhaja iz latinske besede annus.[5]

Unified Code for Units of Measure[6] omogoča ustrezne primerjave in prevajanje med merskimi enota iz ISO 1000, ISO 2955 in ANSI X3.50 [7] z uporabo

ar za ar in:
at = a_t = 365d5h48m46s oz. 365,24219 in pomeni tropsko leto[8]
aj = a_j = 365,25 dni za Julijansko leto[8]
ag = a_g = 365,2425 dni za Gregorijansko leto
a = 1 aj (brez dodanega uvrščevalnika)

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo in Mednarodna zveza geoloških znanosti sta leta 2000 skupaj predlagali definicijo annus, s simbolom a, kot dolžino za tropsko leto:

a = 31.556.925,445 sekund (približno 365,24219265 efemeridnih dni)

To se razlikuje od zgoraj navedene definicije 365,25 dni za približno 20 delcev na milijon. V skupnem dokumentu piše, da definicije tipa Julijansko leto »nosijo v sebi vnaprej programirano zastarelost zaradi spremenljivosti Zemljinega kroženja okoli Sonca«, potem pa predlaga uporabo dolžine tropskega leta od leta 2000 n. š. dalje, kar pa seveda samo po sebi nosi enak problem.[9][10] (Tropsko leto oscilira s časom za več kot minuto.)

SI predpone multiplikatorjev[uredi | uredi kodo]

  • ka (za kiloannus), je enota časa enaka tisoč let. Tipično se uporablja v geologiji, paleontologiji in arheologiji za obdobji holocen in pleistocen, kjer se uporablja tehnika neradiokarbonskega datiranja.
  • Ma (za megaannus), je enota časa enaka milijonu (106) let. Običajno se uporablja v znanstvenih disciplinah kot so geologija, paleontologija in nebesna mehanika za določevanje zelo dolgih časovnih period v preteklosti ali prihodnosti. Na primer, dinozaver Tyrannosaurus rex je živel pred približno 66 Ma (66 milijonov let).
  • Ga (za gigaannus), je enota časa enaka 109 let (ena milijarda). Običajno se uporablja v znanstvenih disciplinah kot so kozmologija in geologija za označevanje ekstremno dolgih časovnih period v preteklosti. Na primer, Zemlja je nastala pred približno 4,57 Ga (4.57 milijardami let).
  • Ta (za teraannus), je enota časa enaka 1012 let (en bilijon).
  • Pa (za petaannus), je enota časa enaka 1015 let (ena bilijarda).
  • Ea (za exaannus), je enota časa enaka 1018 let (en trilijon).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ International Earth Rotation and Reference System Service. (2010).IERS EOP PC Useful constants.
  2. ^ Richards, E. G. (2013). Calendars. In S. E. Urban & P. K. Seidelmann (Eds.), Explanatory Supplement to the Astronomical Almanac (3rd ed.). Mill Valley, CA: University Science Books. p. 586.
  3. ^ Prosen, Marijan (2001/2002). "Koledar". Presek, List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje (Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije) 29 (1): 18. ISSN 0351-6652. Pridobljeno dne 17. avgut 2015. 
  4. ^ Astronomical Almanac for the Year 2011. Washington and Taunton: US Government Printing Office and the UK Hydrographic Office. 2009. str. A1, C2. 
  5. ^ Russ Rowlett. "Units: A". How Many? A Dictionary of Units of Measurement. University of North Carolina. Pridobljeno dne January 9, 2009. 
  6. ^ Gunther Schadow, Clement J. McDonald. "Unified Code for Units of Measure". 
  7. ^ http://aurora.regenstrief.org/~ucum/ucum.html#para-31
  8. ^ 8,0 8,1 Modic, Dušan (1993/1994). "Koledar". Presek, List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje (Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije) 21 (2). ISSN 0351-6652. Pridobljeno dne 16. avgut 2015. 
  9. ^ Norman E. Holden, Mauro L. Bonardi, Paul De Bièvre, Paul R. Renne, and Igor M. Villa (2011). "IUPAC-IUGS common definition and convention on the use of the year as a derived unit of time (IUPAC Recommendations 2011)". Pure and Applied Chemistry 83 (5): 1159–1162. doi:10.1351/PAC-REC-09-01-22. 
  10. ^ Celeste Biever (April 27, 2011). "Push to define year sparks time war". New Scientist. Pridobljeno dne April 28, 2011. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]