Sekunda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo

Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.[1] Sekunda je šestdesetina minute, ki je šestdesetina ure, torej je sekunda enaka 1/3600 ure.

Do leta 1960 je bila sekunda definirana kot 86400. del povprečnega Sončevega dneva, kar se še vedno uporablja v nekaterih astronomskih in pravnih kontekstih. Težava s Sončevim dnevom je, da se počasi, a opazno podaljšuje in tudi dolžina tropskega leta ni povsem predvidljiva. Zato gibanje na relaciji Sonce-Zemlja ne velja več za primerno osnovo definicije. Ta po zaslugi napredka fizike, ki je omogočil razvoj atomskih ur, zdaj temelji na osnovnih značilnostih narave.

Neskladje z astronomskim časom uravnava Mednarodna telekomunikacijska zveza z dodajanjem prestopnih sekund k univerzalnem koordiniranem času (UTC), kar se zgodi vsakih nekaj let. Z leti je postal UTC, ki šteje SI sekunde, osnova za uradno merjenje časa v številnih državah po svetu ali vsaj de facto standard za civilno uporabo.[2]

Sekundo nadalje delimo po desetiškem sistemu, pri čemer uporabljamo standardne predpone SI - tisočinka sekunde je tako milisekunda, milijoninka mikrosekunda itd. Sama sekunda je osnova sistema enot CGS in nekaterih drugih metričnih sistemov.

V eni sekundi svetloba prepotuje razdaljo 299.792.458 m.

Mnogokratniki[uredi | uredi kodo]

Za mnogokratnike in manjše enote mednarodni sistem enot predpisuje predpone SI. Največkrat se uporablja:

mnogokratniki SI za sekundo (s)
deli mnogokratniki
vrednost znak SI ime vrednost znak SI ime
10-1 s ds decisekunda 101 s das dekasekunda
10-2 s cs centisekunda 102 s hs hektosekunda
10-3 s ms milisekunda 103 s ks kilosekunda
10-6 s µs mikrosekunda 106 s Ms megasekunda
10-9 s ns nanosekunda 109 s Gs gigasekunda
10-12 s ps pikosekunda 1012 s Ts terasekunda
10-15 s fs femtosekunda 1015 s Ps petasekunda
10-18 s as atosekunda 1018 s Es eksasekunda
10-21 s zs zeptosekunda 1021 s Zs zetasekunda
10-24 s ys joktosekunda 1024 s Ys jotasekunda

Posebnosti[uredi | uredi kodo]

Desetiških mnogokratnikov sekunde ne uporablja praktično nihče. Namesto njih so v uporabi minuta (60 s), ura (3600 s) in dan (86.400 s), ki so na seznamu enot, sprejemljivih za uporabo s sistemom SI.[3] Za razliko od nekaterih drugih ne-SI enot, se pri teh enotah nikoli ne uporabljajo predpone SI.[4] Še večja enota je leto (31.536.000 s), za katerega uporabljamo desetiške mnogokratnike (desetletje, stoletje, ...). Za primerjavo, kilosekunda znaša 16 minut in 40 sekund, megasekunda 11 dni, 13 ur, 46 minut in 40 sekund, gigasekunda pa približno 31,7 let.

Zaslonski posnetek izpisa, ko je Unixov čas presegel milijardo sekund (9. septembra 2001)

Izjema so nekateri računalniški sistemi, ki beležijo sistemski čas kot čas od dogovorjene začetne točke (epohe) v desetiškem sistemu, vendar gre v tem primeru za interno rešitev za poenostavitev računanja, ki se uporabniku prikaže v običajnejšem formatu.

  • Unixov čas (na Unixu temelječi sistemi) se šteje v sekundah od polnoči 1. januarja 1970.[5]
  • sistemi VAX/VMS štejejo čas v mnogokratnikih 100 ns od 17. novembra 1858.[6]
  • RISC OS za mikroprocesorje RISC šteje čas v centisekundah od polnoči 1. januarja 1900.[7]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Second". The International System of Units (SI) (8. izd.). Mednarodni urad za uteži in mere. 2006. http://www.bipm.org/en/publications/si-brochure/second.html. Pridobljeno 10.7.2015. 
  2. ^ McCarty, Dennis D.; Seidelmann, Kenneth P. (2009). Time: From Earth Rotation to Atomic Physics. Weinheim: Wiley. str. 68, 232. 
  3. ^ "Units outside the SI". The International System of Units (SI) (8. izd.). Mednarodni urad za uteži in mere. 2006. http://www.bipm.org/en/publications/si-brochure/chapter4.html. Pridobljeno 7.2.2017. 
  4. ^ "Decimal multiples and submultiples of SI units". The International System of Units (SI) (8. izd.). Mednarodni urad za uteži in mere. 2006. http://www.bipm.org/en/publications/si-brochure/chapter3.html. Pridobljeno 7.2.2017. 
  5. ^ "General Concepts". The Open Group Base Specifications Issue 7. The Open Group. 2016. http://pubs.opengroup.org/onlinepubs/9699919799/basedefs/V1_chap04.html#tag_04_16. Pridobljeno 7.2.2017. 
  6. ^ "README file for clunk routines". Ibiblio. 6.11.1987. http://www.ibiblio.org/pub/academic/computer-science/history/pdp-11/rsx/decus/rsx89b/374101/readme.clu. 
  7. ^ Time and Date. "RISC OS Programmer's Reference Manual". RISC OS.com. http://www.riscos.com/support/developers/prm/timedate.html. Pridobljeno 7.2.2017. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]