Sekunda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo

Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.[1] Sekunda je šestdesetina minute, ki je šestdesetina ure, torej je sekunda enaka 1/3600 ure. Sekundo nadalje delimo po desetiškem sistemu, pri čemer uporabljamo standardne predpone SI - tisočinka sekunde je tako milisekunda, milijoninka mikrosekunda itd. Sama sekunda je poleg sistema SI tudi osnova sistema enot CGS in nekaterih drugih merskih sistemov.

Do leta 1960 je bila sekunda definirana kot 86400. del povprečnega Sončevega dneva, kar se še vedno uporablja v nekaterih astronomskih in pravnih kontekstih. Težava s Sončevim dnevom je, da se počasi, a opazno podaljšuje in tudi dolžina tropskega leta ni povsem predvidljiva. Zato gibanje na relaciji Sonce-Zemlja ne velja več za primerno osnovo definicije. Ta po zaslugi napredka fizike, ki je omogočil razvoj atomskih ur, zdaj temelji na osnovnih značilnostih narave.

Neskladje z astronomskim časom uravnava Mednarodna telekomunikacijska zveza z dodajanjem prestopnih sekund k univerzalnem koordiniranem času (UTC), kar se zgodi vsakih nekaj let. Z leti je postal UTC, ki šteje SI sekunde, osnova za uradno merjenje časa v številnih državah po svetu ali vsaj de facto standard za civilno uporabo.[2]

V eni sekundi svetloba prepotuje razdaljo 299.792.458 m.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Koncept sekunde je odraz tesne povezanosti merjenja časa in zgodovine astronomije ter geografije. Svetli del dneva so po dvanajstiškem sistemu na 12 ur razdelili že stari Egipčani, a je bila dolžina njihovih ur spremenljiva glede na dolžino dneva med letnimi časi.[Op. 1] Fiksne ure so uvedli stari Grki za astronomske izračune, v vsakdanji uporabi pa je ostala tudi v Evropi dolžina ure spremenljiva glede na letni čas še vse do uvedbe mehanskih ur v 14. stoletju.[3]

Grški astronom Erastoten je prevzel sumersko prakso uporabe šestdesetiškega sistema pri razvoju svojega zgodnjega geografskega koordinatnega sistema, kar je nadaljeval tudi Hiparh stoletje kasneje. Ptolemaj je njun sistem nadgradil z razdelitvijo sistema 360 kotnih stopinj na 60 delov in teh delov znova na 60 delov. Prva delitev, partes minutae primae, je prišla v splošno uporabo kot (kotna) minuta, druga, partes minutae secundae, pa kot sekunda. Na enak način je bila razdeljena krožna številčnica, ki prikazuje čas, vendar v praksi tako majhne enote časa še dolgo niso bile v vsakdanji uporabi. Prve mehanske ure z minutnim kazalcem so bile izdelane šele proti koncu 16. stoletja, sekundnega kazalca pa še zdaj nimajo vse.[3]

Na osnovi mehanskih ur[uredi | uredi kodo]

Ena od variant nihajnega mehanizma za pretvorbo periode nihanja v krožno gibanje kazalca

Šele z razvojem mehanskih ur, ki so merile srednji čas namesto spremenljivega sončevega časa, je postala šestdesetina minute točno merljiva. Najzgodnejše mehanske ure, ki so prikazovale sekunde, so bile izdelane v drugi polovici 16. stoletja. Najstarejši ohranjeni primerek je vzmetna ura neznanega avtorja s podobo Orfeja na številčnici, ki jo datirajo med leti 1560 in 1570. Leta 1581 je Tycho Brahe predelal ure v svojem observatoriju, da so kazale tudi sekunde, a še niso bile dovolj točne – nekaj let kasneje je zapisal, da imajo njegove štiri ure do štiri sekunde zamika med seboj.[4]

Nihajna ura Christiaana Huygensa je v tem pogledu pomenila prelomni izum. Leta 1644 je Marin Mersenne izračunal, da bo imelo 39,1 inča dolgo nihalo nihajni čas natanko dve sekundi pri standardnem težnem pospešku. Londonski urar William Clement je izkoristil to spoznanje in dodal sekundno nihalo k Huygensovem dizajnu. Njegove ure so dosegle točnost 10 sekund na dan in dokončno izrinile sončne ure.[5]

Carl Friedrich Gauss je leta 1832 predlagal uvedbo sistema enot milimeter-miligram, v katerem je predpostavil sekundo kot osnovno enoto časa. Britansko združenje za napredek znanosti (British Association for the Advancement of Science, BAAS) je leta 1862 v svoji izjavi zapisalo, da se vsi strokovnjaki strinjajo z uporabo sekunde srednjega sončnega časa kot časovne enote.[6] Združenje je uradno predlagalo sistem enot CGS leta 1874, ki pa ga je v naslednjih 70 letih počasi izpodrinil sistem enot MKS, prav tako s sekundo kot osnovno časovno enoto. MKS je bil na mednarodni ravni sprejet v 1940. letih in je določal sekundo kot 186.400 srednjega sončevega dneva.[7]

Definicija na osnovi leta[uredi | uredi kodo]

Z napredkom astronomije je postalo jasno, da se vrtenje Zemlje s časom spreminja, zato je bila sprejeta odločitev, da bodo sekundo namesto tega definirali na osnovi kroženja Zemlje okrog Sonca v določeni epohi. Mednarodni komite za uteži in mere je tako s pooblastilom desete Generalne konference za uteži in mere leta 1956 sprejel novo definicijo sekunde:

delež 131.556.925,9747 tropskega leta za 0. januar 1900 ob 12. uri efemeridnega časa

Podatek za izbrano epoho je povzet po Newcombovem referenčnem delu Tables of the Sun, ki podaja napoved gibanja Zemlje na podlagi opazovanj med leti 1750 in 1892.[Op. 2] To definicijo, ki je ukinila odvisnost sekunde od dolžine dneva, je ratificirala enajsta Generalna konferenca za uteži in mere leta 1960 ob sprejetju mednarodnega sistema enot.[8]

Mnogokratniki[uredi | uredi kodo]

Za mnogokratnike in manjše enote mednarodni sistem enot predpisuje predpone SI. Največkrat se uporablja:

mnogokratniki SI za sekundo (s)
deli mnogokratniki
vrednost znak SI ime vrednost znak SI ime
10-1 s ds decisekunda 101 s das dekasekunda
10-2 s cs centisekunda 102 s hs hektosekunda
10-3 s ms milisekunda 103 s ks kilosekunda
10-6 s µs mikrosekunda 106 s Ms megasekunda
10-9 s ns nanosekunda 109 s Gs gigasekunda
10-12 s ps pikosekunda 1012 s Ts terasekunda
10-15 s fs femtosekunda 1015 s Ps petasekunda
10-18 s as atosekunda 1018 s Es eksasekunda
10-21 s zs zeptosekunda 1021 s Zs zetasekunda
10-24 s ys joktosekunda 1024 s Ys jotasekunda

Posebnosti[uredi | uredi kodo]

Desetiških mnogokratnikov sekunde ne uporablja praktično nihče. Namesto njih so v uporabi minuta (60 s), ura (3600 s) in dan (86.400 s), ki so na seznamu enot, sprejemljivih za uporabo s sistemom SI.[9] Za razliko od nekaterih drugih ne-SI enot, se pri teh enotah nikoli ne uporabljajo predpone SI.[10] Še večja enota je leto (31.536.000 s), za katerega uporabljamo desetiške mnogokratnike (desetletje, stoletje, ...). Za primerjavo, kilosekunda znaša 16 minut in 40 sekund, megasekunda 11 dni, 13 ur, 46 minut in 40 sekund, gigasekunda pa približno 31,7 let.

Zaslonski posnetek izpisa, ko je Unixov čas presegel milijardo sekund (9. septembra 2001)

Izjema so nekateri računalniški sistemi, ki beležijo sistemski čas kot čas od dogovorjene začetne točke (epohe) v desetiškem sistemu, vendar gre v tem primeru za interno rešitev za poenostavitev računanja, ki se uporabniku prikaže v običajnejšem formatu.

  • Unixov čas (na Unixu temelječi sistemi) se šteje v sekundah od polnoči 1. januarja 1970.[11]
  • sistemi VAX/VMS štejejo čas v mnogokratnikih 100 ns od 17. novembra 1858.[12]
  • RISC OS za mikroprocesorje RISC šteje čas v centisekundah od polnoči 1. januarja 1900.[13]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Kasneje so na Hiparhov predlog enako razdelili še noč, od tu izhaja delitev dneva na 24 ur.
  2. ^ Vrtenje Zemlje okoli Sonca se zaradi delovanja plimskih sil upočasnjuje približno 1,4 milisekunde na dan na stoletje, zato je pomemben podatek, za kateri trenutek velja definicija.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Second". The International System of Units (SI) (8. izd.). Mednarodni urad za uteži in mere. 2006. http://www.bipm.org/en/publications/si-brochure/second.html. Pridobljeno 10.7.2015. 
  2. ^ McCarty, Dennis D.; Seidelmann, Kenneth P. (2009). Time: From Earth Rotation to Atomic Physics. Weinheim: Wiley. str. 68, 232. 
  3. ^ 3,0 3,1 Lombardi, Michael A. (5.3.2007). "Why is a minute divided into 60 seconds, an hour into 60 minutes, yet there are only 24 hours in a day?". Scientific American. Pridobljeno dne 24.4.2017. 
  4. ^ Landes, David S. (1983). Revolution in Time. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. ISBN 0-674-76802-7. 
  5. ^ Chappell, Jessica (2001). "The Long Case Clock: The Science and Engineering that Goes Into a Grandfather Clock". Illumin 1 (4). 
  6. ^ Jenkin, ur. (1873). Reports of the committee on electrical standards. British Association for the Advancement of Science. str. 90. 
  7. ^ "Second". Eric Weisstein's Wold of Physics. Wolfram Research. Pridobljeno dne 24.4.2017. 
  8. ^ "Leap Seconds". Washington, DC: Time Service Dept., U.S. Naval Observatory. Pridobljeno dne 24.4.2017. 
  9. ^ "Units outside the SI". The International System of Units (SI) (8. izd.). Mednarodni urad za uteži in mere. 2006. http://www.bipm.org/en/publications/si-brochure/chapter4.html. Pridobljeno 7.2.2017. 
  10. ^ "Decimal multiples and submultiples of SI units". The International System of Units (SI) (8. izd.). Mednarodni urad za uteži in mere. 2006. http://www.bipm.org/en/publications/si-brochure/chapter3.html. Pridobljeno 7.2.2017. 
  11. ^ "General Concepts". The Open Group Base Specifications Issue 7. The Open Group. 2016. http://pubs.opengroup.org/onlinepubs/9699919799/basedefs/V1_chap04.html#tag_04_16. Pridobljeno 7.2.2017. 
  12. ^ "README file for clunk routines". Ibiblio. 6.11.1987. http://www.ibiblio.org/pub/academic/computer-science/history/pdp-11/rsx/decus/rsx89b/374101/readme.clu. 
  13. ^ Time and Date. "RISC OS Programmer's Reference Manual". RISC OS.com. http://www.riscos.com/support/developers/prm/timedate.html. Pridobljeno 7.2.2017. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]