Pojdi na vsebino

Kanada

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kanada
Canada
Grb Kanade
Grb
Geslo: A Mari Usque Ad Mare  (latinsko)
»Od morja do morja«
Himna: O Canada
»O, Kanada«
Kraljevska himna: God Save the King
»Bog obvaruj kralja«
Lega Kanade
Glavno mestoOttawa
45°24′N, 75°40′W
Največje mestoToronto
Uradni jezikiangleščina in francoščina
Priznani regionalni jezikiinuktitut, inuinnaqtun, Cree, Dëne Sųłiné, Gwich’in, Inuvialuktun, Slavey in Tłįchǫ Yatiì[1]
Demonim(i)Kanadčan, Kanadčanka
Vladafederalna parlamentarna ustavna monarhija[2]
• monarh
Karel III.
• generalna guvernerka
Mary Simon
Mark Carney
Ustanovitev
1. julij 1867
11. december 1931
17. april 1982
Površina
• skupaj
9.984.670 km2 (2.)
• voda (%)
11,8 (2015)[3]
Prebivalstvo
• ocena 2025
41.651.653
• popis 2021[4]
36.991.981
• gostota
4,07/km2
BDP (ocena 2023)[5]
• skupaj (nominal.)
2,12 bilijona $ (10)
• skupaj (PKM)
2,38 bilijona $ (16.)
• na preb. (nominal.)
53.247 $ (18.)
• na preb. (PKM)
65.500 $ (30.)
Gini (2024)29,2[6]
nizek
HDI (2023)0,939[7]
zelo visok · 15.
Valutakanadski dolar ($) (CAD)
Časovni pasUTC −3,5 do −8
• poletni
UTC −2,5 do −7
Klicna koda+1
Internetna domena.ca

Kanada (angleško in francosko Canada) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je najdaljša nebranjena meja na svetu). Država se razprostira od Atlantskega oceana na vzhodu do Tihega oceana na zahodu. Kanada se na severu dotika tudi Arktičnega oceana, kjer se njene ozemeljske zahteve raztezajo vse do Severnega tečaja. Kanadske ozemeljske vode na severovzhodu mejijo na ozemeljske vode Grenlandije, ki pripada Danski, tik pred obalo Nove Fundlandije sta še otoka Svetega Petra in Mihaela, ki sta sestavni del Francije.

Za državo je značilen širok razpon meteoroloških in geoloških regij. Z več kot 41 milijoni prebivalcev ima zelo različno gostoto prebivalstva, večina živi v urbanih območjih, velika območja pa so redko poseljena. Glavno mesto Kanade je Ottawa, tri največja metropolitanska območja pa so Toronto, Montréal in Vancouver.

Kanada je za Rusijo na svetu druga največja država po površini. Kanada je sodobna, tehnološko napredna in energetsko samozadostna država. Njeno gospodarstvo močno temelji na izkoriščanju naravnih virov.

Staroselci že tisočletja neprekinjeno naseljujejo območje današnje Kanade. Od 16. stoletja dalje so britanske in francoske odprave raziskovale in se kasneje naselile vzdolž atlantske obale. Zaradi različnih oboroženih spopadov je Francija leta 1763 odstopila skoraj vse svoje kolonije v Severni Ameriki. Leta 1867 je bila z združitvijo treh britanskih severnoameriških kolonij v Konfederacijo ustanovljena Kanada kot zvezni dominion štirih provinc. S tem se je začelo povečevanje provinc in ozemelj, kar je povzročilo premestitev staroselskega prebivalstva in proces povečevanja avtonomije od Združenega kraljestva. To povečano suverenost je poudaril Westminstrski statut iz leta 1931 in dosegel vrhunec z Zakonom o Kanadi iz leta 1982, ki je odpravil ostanke pravne odvisnosti od parlamenta Združenega kraljestva.

Kanada je parlamentarna demokracija in ustavna monarhija v westminstrski tradiciji. Vodja vlade je predsednik vlade, ki ima funkcijo zaradi svoje sposobnosti, da si pridobi zaupanje izvoljenega spodnjega doma parlamenta, imenuje pa ga generalni guverner, ki zastopa kanadskega monarha, ceremonialnega vodjo države. Država je del Commonwealtha in je v zvezni jurisdikciji uradno dvojezična (angleščina in francoščina). Na mednarodnih merjenjih transparentnosti vlade, kakovosti življenja, gospodarske konkurenčnosti, inovacij, izobraževanja in človekovih pravic je zelo visoko uvrščena. Je ena etnično najbolj raznolikih in večkulturnih držav na svetu, ki je posledica obsežnega priseljevanja. Dolgi in zapleteni odnosi Kanade z Združenimi državami so pomembno vplivali na njeno zgodovino, gospodarstvo in kulturo.

Kanada, razvita država, ima v svetovnem merilu visok nominalni dohodek na prebivalca, njeno napredno gospodarstvo pa se po nominalnem BDP uvršča med največja na svetu, pri čemer se zanaša predvsem na bogate naravne vire in dobro razvite mednarodne trgovinske mreže. Kanada, ki je prepoznana kot srednja sila, svojo podporo multilateralizmu in internacionalizmu tesno povezuje z njeno zunanjo politiko ohranjanja miru in pomoči državam v razvoju.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Čeprav je bilo o etimološkem izvoru Kanade postavljenih več teorij, se danes šteje, da ime izvira iz irokeške besede kanata iz škotskega jezika sv. Lovrenca, ki pomeni 'vas' ali 'naselje'.[8] Leta 1535 so avtohtoni prebivalci današnjega območja mesta Quebec uporabili besedo, da so francoskega raziskovalca Jacquesa Cartierja usmerili v vas Stadacona.[9] Cartier je kasneje besedo Kanada uporabil ne le za to določeno vas, temveč za celotno območje, ki je bilo podrejeno Donnaconi (poglavarju v Stadaconi); do leta 1545 so evropske knjige in zemljevidi to majhno regijo ob reki sv. Lovrenca začeli imenovati Kanada.

Od 16. do začetka 18. stoletja se je Kanada nanašala na del Nove Francije, ki je ležal ob reki sv. Lovrenca.[10] Po britanski osvojitvi Nove Francije je bilo to območje od leta 1763 do 1791 znano kot britanska provinca Quebec.[11] Leta 1791 je območje postalo dve britanski koloniji, imenovani Zgornja Kanada in Spodnja Kanada. Ti dve koloniji sta bili skupaj imenovani Kanadi, dokler se leta 1841 nista združili v Provinco Kanada.[12]

Po konfederaciji leta 1867 je bila na londonski konferenci kot uradno ime za novo državo sprejeta Kanada, beseda dominion pa je bila podeljena kot naziv države.[13] Do 1950-ih Združeno kraljestvo izraza Dominion Kanada ni več uporabljalo, saj je Kanado imelo za kraljestvo Commonwealtha.[14]

Zakon o Kanadi iz leta 1982, ki je kanadsko ustavo v celoti spravil pod kanadski nadzor, se je nanašal le na Kanado. Kasneje istega leta se je ime državnega praznika spremenilo iz Dneva dominija v Dan Kanade.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Zgodovina Kanade.

Domorodna ljudstva

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid Kanade, ki prikazuje odstotek samoprijavljene avtohtone identitete (Prvi narodi, Inuiti, Métis) po popisnih enotah, v skladu s kanadskim popisom prebivalstva iz leta 2021[15]

Na splošno se domneva, da so se prvi prebivalci Severne Amerike preselili iz Sibirije prek Beringovega kopenskega mostu (glej Beringija) in prispeli pred vsaj 14.000 leti.[16] Paleoindijanski arheološki najdišči v Old Crow Flats in Bluefish Caves sta dve najstarejši lokaciji človeškega bivanja v Kanadi.[17] Značilnosti domorodnih družb so vključevale stalna naselja, kmetijstvo, kompleksne družbene hierarhije in trgovske mreže. Nekatere od teh kultur so propadle, ko so konec 15. in v začetku 16. stoletja prispeli evropski raziskovalci in so bile odkrite šele z arheološkimi raziskavami. Med domorodna ljudstva v današnji Kanadi spadajo Prvi narodi, Inuiti in Métisi,[18] zadnji so mešanega porekla in izvirajo iz sredine 17. stoletja, ko so se pripadniki Prvih narodov poročili z evropskimi naseljenci, njihovi potomci pa so nato razvili svojo identiteto.

Ocenjuje se, da je avtohtono prebivalstvo v času prvih evropskih naselij štelo med 200.000[19] in dvema milijonoma,[20] pri čemer je kanadska kraljeva komisija za aboriginska ljudstva sprejela številko 500.000. Zaradi evropske kolonizacije se je avtohtono prebivalstvo zmanjšalo za štirideset do osemdeset odstotkov.[21] Upad je posledica več vzrokov, vključno s prenosom evropskih bolezni, na katere niso imeli naravne imunosti, konfliktov zaradi trgovine s krznom, konfliktov s kolonialnimi oblastmi in naseljenci ter izgube avtohtonih zemljišč v korist naseljencev in posledične propasti samozadostnosti več narodov.

Čeprav ne brez konfliktov, so bili zgodnji stiki evropskih Kanadčanov s Prvimi narodi in Inuiti relativno mirni. Prvi narodi in Métis so igrali ključno vlogo pri razvoju evropskih kolonij v Kanadi, zlasti zaradi njihove vloge pri pomoči evropskim gozdnim kurirjem in voyageurom pri raziskovanju celine med severnoameriško trgovino s krznom.[22] Te zgodnje evropske interakcije s Prvimi narodi so se spremenile iz prijateljskih in mirovnih pogodb v razlastitev avtohtonih zemljišč s pogodbami.[31] Od konca 18. stoletja so evropski Kanadčani silili avtohtona ljudstva, da so se asimilirala v zahodnokanadsko družbo. Kolonializem naseljencev je dosegel vrhunec v poznem 19. in začetku 20. stoletja. Obdobje odprave se je začelo z ustanovitvijo komisije za spravo s strani kanadske vlade leta 2008. To je vključevalo priznanje kulturnega genocida,[23] sporazume o poravnavi in izboljšanje vprašanj rasne diskriminacije, kot je obravnavanje stiske pogrešanih in umorjenih avtohtonih žensk.[24]

Evropska kolonizacija

[uredi | uredi kodo]
Jacques Cartier

Okoli leta 1000 so pripluli do obale Severne Amerike Vikingi in na severu Nove Fundlandije ustanovili majhno oporišče. Ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, so takratne kolonialne sile - Španija, Anglija in Francija začele tekmovati za prevlado na odkriti celini. V 15. stoletju je John Cabot prispel do vzhodne obale Nove Fundlandije in jo razglasil za last angleškega kralja Henrika VII.. Konec 15. stoletja je francoski pomorščak Jacques Cartier raziskoval ustje reke sv. Lovrenca in ustanovil prve francoske naselbine, francoski raziskovalci in misijonarji so v 16. stoletju v notranjosti dežele naleteli najprej na Hurune, Algokine in Irokeze. Prva prava oporišča so nastala šele po letu 1600. Francozi so se tako ustalili ob reki sv. Lovrenca, Angleži pa so se naselili najprej na vzhodni obali celine (Nova Anglija), hkrati pa so iskali severozahodni prehod skozi arktične vode. Henry Hudson je pri tem odkril zaliv, ki je pomenil pristop do neizmerno bogatih virov krzna na celini. Leta 1670 so ustanovili Družbo Hudsonovega zaliva. Proti koncu 17. stoletja je postalo tekmovanje med Anglijo in Francijo še bolj izrazito. Leta 1682 so se začeli spopadi med obema silama. Leta 1759 je prišlo do odločilne bitke med britanskimi in francoskimi silami na Abrahamovi poljani tik ob mestu Quebec. General James Wolfe se je odločil za tvegano taktiko izkrcanja z reke, ki pa je presenetila Francoze in vodila k njihovemu porazu.[25] Leta 1763 je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba, s katero se je končalo obdobje francoske oblasti v Kanadi. S quebeškim aktom so Britanci zagotovili francoskemu prebivalstvo Nove Francije pravico do rimskokatoliške vere, francoskih zakonov in drugih privilegijev. Tako so omogočili, da se je francoska kultura obdržala na celini. Med Ameriško revolucijo so Kanado preplavili britanski rojalisti, ki so morali zapustiti Novo Anglijo. Njim so v 19. stoletju sledili škotski in irski priseljenci.

Ustavno je Kanada začela obstajati leta 1791 ko se je angleška kolonija razdelila na Zgornjo Kanado, ki je bila britanska in Spodnjo Kanado, ki je bila francoska. Leta 1837 je prišlo v Zgornji in Spodnji Kanadi do vstaj zaradi družbene napetosti in naraščajočega razočaranja zaradi omejitev, ki jih je vsiljeval britanski sistem uprave. Britanska vlada je privolila v reforme in tako sta bili obe Kanadi združeni z aktom o združitvi v Kanadsko provinco, katere glavno mesto je bilo sprva Montréal nato pa Ottawa. Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala zvezna država, ki jo je sestavljalo pet provinc. Prvi zvezni ministrski predsednik in tudi njen ustanovitelj je bil John A. Macdonald.

Leta 1858 je Nova Kaledonija postala britanska kolonija Britanska Kolumbija. Ko so ji obljubili, da bodo zgradili železnico, se je pridružila federaciji. Gradnja kanadske pacifiške železnice je odprla zahod in priseljenci iz Evrope so ustvarili družbeni mozaik, ki je značilen za zdajšnje prerijske province.

Spreminjanje upravne delitve ozemlja Kanade od leta 1867

Že sredi 17. stoletja je prišlo do tekmovanj med Francijo in Anglijo za nova ozemlja. Nasprotja med Francijo in VB so med letoma 1689 in 1763 pripeljala do štirih vojn med priseljenci v novem svetu, v katerih je Francija postopoma izgubila večino ozemelj. Veliki Britaniji je morala prepustiti Novo Fundlandijo, Novo Škotsko in ozemlje okrog Hudsonovega zaliva. Čeprav je Kanada postala del Britanskega imperija, je bil francoski vpliv vedno močan in mnogi Kanadčani še danes govorijo francosko.

Konfederacija in širitev

[uredi | uredi kodo]

Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala zvezna država, ki so jo sestavljale province Ontario, Québec, Novi Brunswick in Nova Škotska. Imela je parlament po britanskem vzoru, državni poglavar pa je ostal britanski monarh, ki ga je zastopal generalni guverner.

Od leta 1905 dalje so se širile in nastajale nove province. Kanada se je od združitve uspešno politično uveljavljala navzven - med drugim je bila med ustanoviteljicami OZN in NATO - nikoli pa ji ni uspelo odpraviti notranjih nasprotij med angleško in francosko govorečima deloma prebivalstva v provinci Quebec.

Kanada kakršno poznamo danes, obstaja šele od leta 1949, ko so se prebivalci Nove Fundlandije s plebiscitom odločili za priključitev h kanadski federaciji. To pa je bila zadnja stopnja v procesu, ki je potekal več kot štiri stoletja.

Sodobnost

[uredi | uredi kodo]

Povojna gospodarska rast Kanade je v kombinaciji s politikami zaporednih liberalnih vlad privedla do nastanka nove kanadske identitete, ki jo je zaznamovalo sprejetje zastave z javorjevim listom leta 1965, uvedba uradne dvojezičnosti (angleščina in francoščina) leta 1969 in uvedba uradnega multikulturalizma leta 1971. Uvedeni so bili tudi socialnodemokratični programi, kot so Medicare, Kanadski pokojninski načrt in Kanadska študentska posojila; čeprav so pokrajinske vlade, zlasti Quebec in Alberta, mnogim od teh nasprotovale kot vdorom v njihove pristojnosti.

Končno je še ena serija ustavnih konferenc privedla do Zakona o Kanadi iz leta 1982, ki je pomenil prevzem kanadske ustave iz Združenega kraljestva, hkrati pa je bila ustanovljena Kanadska listina o pravicah in svoboščinah.[26] Kanada je vzpostavila popolno suverenost kot neodvisna država pod lastno monarhijo. Leta 1999 je Nunavut po vrsti pogajanj z zvezno vlado postal tretje kanadsko ozemlje.[27]

Hkrati je Quebec doživel globoke družbene in gospodarske spremembe s tiho revolucijo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kar je privedlo do sekularnega nacionalističnega gibanja. Radikalna Front de libération du Québec (FLQ) je leta 1970 z vrsto bombnih napadov in ugrabitev sprožila oktobrsko krizo, leta 1976 pa je bila izvoljena suverenistična Parti Québécois, ki je leta 1980 organizirala neuspešen referendum o suverenosti in pridružitvi. Poskusi ustavne prilagoditve quebeškega nacionalizma z Meech Lake Accord so leta 1990 propadli. To je privedlo do oblikovanja Bloc Québécois v Quebecu in okrepitve Reformne stranke Kanade na Zahodu. Leta 1995 je sledil drugi referendum, na katerem je bila suverenost zavrnjena z manjšo večino 50,6 proti 49,4 odstotka. Leta 1997 je vrhovno sodišče razsodilo, da bi bila enostranska odcepitev province protiustavna, parlament pa je sprejel Clarity Act, ki je opredelil pogoje za pogajani odhod iz Konfederacije.

Poleg vprašanj suverenosti Quebeca je kanadsko družbo v poznih 1980-ih in zgodnjih 1990-ih pretreslo več kriz. Med njimi so bili eksplozija letala Air India 182 leta 1985, največji množični umor v kanadski zgodovini;[28] pokol na École Polytechnique leta 1989, streljanje na univerzi, usmerjeno proti študentkam; in kriza Oka leta 1990, prvi od številnih nasilnih spopadov med pokrajinskimi vladami in domorodnimi skupinami.[29] Kanada se je leta 1990 pridružila Zalivski vojni in je bila v 1990-ih dejavna v več mirovnih misijah, vključno z operacijami na Balkanu med in po jugoslovanskih vojnah, ter v Somaliji, kar je povzročilo incident, ki je bil opisan kot najtemnejše obdobje v zgodovini kanadske vojske. Kanada je leta 2001 poslala vojake v Afganistan, kar je povzročilo največje število kanadskih smrtnih žrtev v kateri koli posamezni vojaški misiji od korejske vojne v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja.

Leta 2011 so kanadske sile sodelovale v intervenciji pod vodstvom Nata v libijski državljanski vojni[30] in se sredi leta 2010 vključile tudi v boj proti uporu Islamske države v Iraku. Pandemija COVID-19 v Kanadi se je začela 27. januarja 2020 in povzročila obsežne družbene in gospodarske motnje. Leta 2021 so v bližini nekdanjih kanadskih internatov našli morebitna grobišča avtohtonih otrok, kar poudarja kulturni genocid nad avtohtonimi ljudstvi.[31] Trgovinska vojna, v katero so bile vpletene Združene države Amerike, se je začela 1. februarja 2025, ko je ameriški predsednik Donald Trump podpisal odredbe o uvedbi carin na blago, ki vstopa v Združene države Amerike.

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Geografija Kanade.
Topografski zemljevid Kanade v polarni projekciji (za 90° Z), ki prikazuje nadmorske višine, osenčene od zelene do rjave (višje)

Po skupni površini (vključno z vodami) je Kanada druga največja država.[32] Samo po kopenski površini se Kanada uvršča na četrto mesto, saj ima največje območje sladkovodnih jezer na svetu.[33]

Država, ki se razteza od Atlantskega oceana na vzhodu, vzdolž Arktičnega oceana na severu in do Tihega oceana na zahodu, obsega 9.984.670 kvadratnih kilometrov ozemlja.[34] Kanada ima tudi obsežen pomorski teren z najdaljšo obalo na svetu, ki meri 243.042 kilometrov. Poleg tega, da si Kanada deli največjo kopensko mejo na svetu z Združenimi državami Amerike – ki se razteza na 8891 kilometrov – si deli kopensko mejo z Grenlandijo (in s tem Kraljevino Dansko) na severovzhodu, na otoku Hans,[35] in morsko mejo s francosko čezmorsko skupnostjo Saint Pierre in Miquelon na jugovzhodu. V Kanadi je tudi najsevernejše naselje na svetu, postaja Canadian Forces Station Alert, na severni konici otoka Ellesmere – zemljepisna širina 82,5°N – ki leži 817 kilometrov od severnega tečaja.[36] Glede na zemljepisno širino je najsevernejša točka kopnega Kanade rt Columbia v Nunavutu na 83°6′41″N, južni skrajni del pa je na otoku Middle v Eriejskem jezeru na 41°40′53″N. Glede na dolžino se ozemlje Kanade razteza od rta Spear na Novi Fundlandiji na 52°37'W do gore St. Elias na ozemlju Jukon na 141°W.[37]

Kanado lahko razdelimo na sedem fiziografskih regij: Kanadski ščit, Notranje planote, nižavje Velikih jezer in sv. Lovrenca, Apalaško regijo, Severnoameriške Kordiljere, nižavje Hudsonovega zaliva in Arktični arhipelag.[38] Borealni gozdovi prevladujejo po vsej državi, led je izrazit v severnih arktičnih regijah in skozi Skalno gorovje, relativno ravne kanadske prerije na jugozahodu pa omogočajo produktivno kmetijstvo. Velika jezera napajajo reko sv. Lovrenca (na jugovzhodu), kjer nižine gostijo velik del kanadske gospodarske proizvodnje. Kanada ima več kot 2.000.000 jezer – od katerih jih je 563 večjih od 100 kvadratnih kilometrov – ki vsebujejo velik del svetovne sladke vode. V Kanadskem Skalnem gorovju, Obalnih gorah in Arktičnih Kordiljerah so tudi sladkovodni ledeniki. Kanada je geološko aktivna, saj ima veliko potresov in potencialno aktivnih vulkanov.[39]

Podnebje

[uredi | uredi kodo]
Köppnova klasifikacija podnebnih tipov Kanade

Povprečne zimske in poletne najvišje temperature v Kanadi se razlikujejo od regije do regije. Zime so lahko ostre v mnogih delih države, zlasti v notranjosti in prerijskih provincah, kjer prevladuje celinsko podnebje, kjer so povprečne dnevne temperature blizu -15 °C, lahko pa padejo tudi pod -40 °C z močnimi vetrovnimi sunki. V neobalnih regijah lahko sneg prekriva tla skoraj šest mesecev v letu, medtem ko se v delih severa sneg lahko zadržuje vse leto. Obalna Britanska Kolumbija ima zmerno podnebje z milo in deževno zimo. Na vzhodni in zahodni obali so povprečne najvišje temperature običajno okoli 20 °C, medtem ko se med obalama povprečna poletna najvišja temperatura giblje od 25 do 30 °C, pri čemer temperature v nekaterih notranjih lokacijah občasno presežejo 40 °C.

Velik del severne Kanade je prekrit z ledom in permafrostom. Prihodnost permafrosta je negotova, saj se Arktika zaradi podnebnih sprememb v Kanadi segreva trikrat hitreje od svetovnega povprečja. Povprečna letna temperatura v Kanadi nad kopnim se je od leta 1948 zvišala za 1,7 °C, s spremembami od 1,1 do 2,3 °C v različnih regijah. Stopnja segrevanja je bila višja na severu in v prerijah. V južnih regijah Kanade je onesnaženost zraka iz Kanade in Združenih držav Amerike – ki jo povzročajo taljenje kovin, kurjenje premoga za proizvodnjo električne energije in emisije vozil – povzročila kisli dež, ki je močno vplival na vodne poti, rast gozdov in kmetijsko produktivnost. Kanada je ena največjih onesnaževalk s toplogrednimi plini na svetu, saj so se emisije med letoma 1990 in 2022 povečale za 16,5 odstotka.[40]

Biotska raznovrstnost

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Rastlinstvo in živalstvo Kanade.
Kopenske ekocone in ekoprovince Kanade. Ekocone so označene z edinstveno barvo. Ekoprovince so podrazdelki ekocon in so označene z edinstveno številčno kodo.[136][41]

Kanada je razdeljena na 15 kopenskih in pet morskih ekocon.[42] Te ekocone zajemajo več kot 80.000 razvrščenih vrst kanadskih divjih živali, enako število pa jih še ni bilo formalno priznanih ali odkritih. Čeprav ima Kanada nizek odstotek endemičnih vrst v primerjavi z drugimi državami, zaradi človeških dejavnosti, invazivnih vrst in okoljskih problemov v državi trenutno obstaja več kot 800 vrst, ki jim grozi izguba.[43] Približno 65 odstotkov kanadskih rezidenčnih vrst velja za varne. Več kot polovica kanadske pokrajine je nedotaknjena in relativno brez človeškega razvoja. Borealni gozd Kanade velja za največji neokrnjen gozd na Zemlji, s približno 3.000.000 kvadratnimi kilometri, ki jih ne motijo ​​ceste, mesta ali industrija.[44] Od konca zadnje ledeniške dobe Kanado sestavlja osem različnih gozdnih regij.

Približno 12,1 odstotka kopenske in sladkovodne površine države je zaščitenih območij, vključno z 11,4 odstotka, ki so označena kot zavarovana območja. Približno 13,8 odstotka njenih teritorialnih voda je zaščitenih, vključno z 8,9 odstotka, ki so označena kot zavarovana območja.[45] Prvi kanadski narodni park, narodni park Banff, je bil ustanovljen leta 1885. Najstarejši kanadski pokrajinski park, pokrajinski park Algonquin, je bil ustanovljen leta 1893. Nacionalno morsko varstveno območje Lake Superior, ustanovljeno leta 2015, je največje zaščiteno območje sladke vode na svetu.[46] Največje kanadsko nacionalno območje za prostoživeče živali, ustanovljeno leta 2018, je morsko nacionalno območje prostoživečih živali Scott Islands.[47]

Province in ozemlja

[uredi | uredi kodo]

Kanada je upravno razdeljena na deset provinc in tri ozemlja. Province imajo precej velike pristojnosti in so razmeroma suverene, medtem ko so ozemlja bolj podrejena zvezni vladi. Province in ozemlja imajo svoja lastna enodomna zakonodajna telesa.

Province

Ozemlja

Zemljevid Kanade, na katerem je mogoče s klikanjem izbirati deset provinc in tri ozemlja, z njihovimi glavnimi mesti.
Zemljevid Kanade, na katerem je mogoče s klikanjem izbirati deset provinc in tri ozemlja, z njihovimi glavnimi mesti.VictoriaWhitehorseYellowknifeReginaIqaluitQuebecFrederictonHalifaxSt. John'sVictoriaWhitehorseReginaYellowknifeTorontoQuebecHalifaxSt. John's
Zemljevid Kanade, na katerem je mogoče s klikanjem izbirati deset provinc in tri ozemlja, z njihovimi glavnimi mesti.

Zastava

[uredi | uredi kodo]
Kanadska zastava

Glej članek: Zastava Kanade

Kanadska zastava je rdeče-bele barve in v sredini ima javorjev list. Zasnovala sta jo George Stanley in John Matheson na osnovi zastave Kraljeve vojaške šole.[48] Zastava je 15. februarja 1965 nadomestila kolonialno britansko zastavo, v kateri je bila levo zgoraj zastava Združenega kraljestva (Union Jack), na rdečem ozadju pa desno še grb.[49]

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Industrija

[uredi | uredi kodo]

Kanada je ena izmed sedmih svetovnih industrijskih velesil z visoko razvito in na svetovnem trgu konkurenčno industrijo, ki v veliki meri temelji na naravnem bogastvu in poceni domači energiji. Je tesno navezana na ZDA, z visokim deležem ameriškega kapitala, zlasti v avtomobilski, kemični, elektrotehnični in elektronski industriji.

Energetsko bogastvo, predvsem premog, nafta, zemeljski plin in vodna sila, je temelj kanadskega gospodarstva. Večina industrijske proizvodnje je zgoščena okrog Velikih jezer in Reke svetega Lovrenca. Med najpomembnejšimi panogami so letalska industrija, industrija prometnih sredstev ter visokotehnološka industrija. Po vsej Kanadi se je razvila raznovrstna industrija, ki temelji na domačih kovinskih in nekovinskih rudah in izdeluje proizvode visoke kakovosti. Kanada je ena največjih porabnic energije na prebivalca. To si lahko privošči zaradi velikih hidroenergetskih zmogljivosti, ki pokrivajo več kot dve tretjini potreb po električni energiji. Daleč najpomembnejši industrijski območji sta v Ontariu in Quebecu, saj dajeta kar tri četrtine vrednosti industrijske proizvodnje.

Avtomobilska industrija prispeva več kot četrtino vsega izvoza. Pomembni sta tudi kemična industrija, predvsem petrokemična v zahodnem delu, in farmacevtska industrija. Petrokemično industrijo zahodne Kanade večinoma obvladuje ameriški kapital, usmerjena pa je v proizvodno izdelkov bazične organske kemije za ameriški trg in umetnih gnojil, izdelke za široko porabo pa izdelujejo v Ontariu in Quebecu iz surovin, uvoženih iz ZDA.

Živilska industrija je izrazito zgoščena v Ontariu in Quebecu vzdolž najpomembnejših prometnih poti od juga Ontaria prek Montreala do Quebeca. Tam pridelujejo tudi izdelke iz drugih delov države, večja zgostitev te industrije je še v južnih delih prerijskih provinc.

Z velikimi državnimi naložbami v raziskovanje in razvoj je Kanada postala svetovna velesila tudi v letalski industriji. Najuspešnejše so družbe Bombardier, Bell Helicopter s polovičnim deležem v proizvodnji turbinskih helikopterjev ter Pratt & Whitney.

Kmetijstvo

[uredi | uredi kodo]

Težko je verjeti, da so bile rodovitne prerije pred 100 leti v glavnem še nenaseljene. Leta 1941 so v Kanadi našteli okoli 750.000 kmetij, danes pa jih je več kot polovico manj. Na območjih, kjer vremenske in druge razmere niso omogočale velikega pridelka, so naselja spet opustili, v podnebno ugodnem in rodovitnem svetu pa so ostale velike kmetije, ki so opremljene s sodobno tehniko in mehanizacijo in ki obdelujejo čedalje večje površine zemlje.

Ribištvo

[uredi | uredi kodo]

Ribištvo je postalo pomembna gospodarska panoga šele, ko se je vključila v zvezno državo Nova Fundlandija, čeprav so se seveda njeni prebivalci ukvarjali z njim že od 15. stoletja. Za Novo Fundlandijo in druge obmorske province so ribe in ribji izdelki glavno izvozno blago in so življenjskega pomena za njihovo sicer dokaj šibko in nerazvito gospodarstvo.

Gozdarstvo

[uredi | uredi kodo]

Gozdarska industrija temelji na dozdevno neizčrpnih zalogah lesa. Gozdovi pokrivajo več kot 3,2 milijona km² dežele, predvsem na Kanadskem ščitu in v Britanski Kolumbiji. Les so stoletja uporabljali za gradnjo in kot gorivo, proti koncu 19. stoletja pa sta se začeli naglo razvijati tudi papirna industrija in proizvodnja celuloze.

Prometno omrežje

[uredi | uredi kodo]

Cestno omrežje

[uredi | uredi kodo]

V vzhodnem delu države je zelo gosto, v redko poseljenih severnih delih so maloštevilne, večinoma makadamske ceste.

Železniški promet

[uredi | uredi kodo]

Kanada ima dve čezcelinski progi. Potekata po južnih delih države od Atlantske obale prek Montreala, Winnipega, Regine, Calgaryja oz. Edmontona do pristanišča Vancouver ob Tihem oceanu.

Ladijski promet

[uredi | uredi kodo]

Morska pot sv. Lovrenca je ena najpomembnejših notranjih plovnih poti na svetu. Po njej lahko pljujejo čezoceanske ladje, vendar je zaradi ledu odprta le od aprila do decembra. Po njej prevažajo predvsem razsuti tovor, nafto, avtomobile in jeklo.

Letalski promet

[uredi | uredi kodo]

Največja letalska prevoznika sta Air Canada in prav tako zasebni prevoznik Canadian Airlines International.

Demografija

[uredi | uredi kodo]

Jeziki

[uredi | uredi kodo]

Na zvezni ravni sta uradna jezika angleščina in francoščina. Francoščina je uradni jezik province Québec, medtem ko sta provinca New Brunswick in prestolnica Ottawa dvojezični. V ozemljih na severu države se uporabljajo tudi jeziki prvotnih ljudstev.

Spodnja tabela podaja število prebivalstva po posameznih provincah in ozemljih s številom govorcev, kot je to podano v popisu prebivalstva Kanade 2011 (»Home language«).

Provinca/ozemlje Skupaj prebivalcev Angleščina % Francoščina % Drugi jeziki % Uradni jezik(i)
 Ontario 12.722.065 10.044.81078,95 284.1202,23 1.827.87014,36 angleščina (de facto)
 Quebec 7.815.955 767.4159,81 6.249.08079,95 554.4057,09 francoščina[50]
 Britanska Kolumbija 4.356.205 3.506.60080,49 16.6850,38 670.09515,38 angleščina (de facto)
 Alberta 3.610.185 3.095.25585,73 24.6900,68 379.55010,51 angleščina
 Manitoba 1.193.095 1.007.32584,42 17.9501,5 125.28510,5 angleščina
 Saskatchewan 1.018.310 938.17092,13 4.2950,42 59.2405,81 angleščina
 Nova Škotska 910.620 868.76595,40 15.9401,75 18.5102,03 angleščina (de facto)
 Novi Brunswick 739.895 512.11569,21 209.88528,36 9.3101,25 angleščina, francoščina
 Nova Fundlandija in Labrador 509.950 502.47598,53 11450,22 5.0000,98 angleščina (de facto)
 Otok princa Edvarda 138.435 132.20095,49 2.4651,78 2.9252,11 angleščina (de facto)
 Severozahodno ozemlje 41.040 36.48588,9 5551,35 3.6208,8 čipevjanščina,[51] krijščina,[52] angleščina, francoščina, gvičinščina,[53] inuinaktunščina,[54] inuktitutščina,[55] inuvialuktunščina,[56] severna slavejščina,[57] južna slavejščina,[58] tličovščina[59][60]
 Jukon 33.655 31.02592,18 8202,43 12403,68 angleščina, francoščina
 Nunavut 31.765 14.44045,45 2450,77 16.82052,95 inuktitutščina, inuinaktunščina, angleščina, francoščina[61]
 Kanada 33.121.175 21.457.08064,78 6.827.86020,61 3.673.86511,09 angleščina, francoščina

Vir: Statistics Canada, 2011 Census Population by language spoken most often and regularly at home, age groups (total), for Canada, provinces and territories (številke predstavljajo enoznačne odgovore).[62]

Naravne in kulturne znamenitosti

[uredi | uredi kodo]
Glavna članka: Narodni parki Kanade in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kanadi.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Official Languages Act« (PDF). Revised Statutes of NWT, 1988. Department of Justice, Northwest Territories. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. aprila 2005. Pridobljeno 8. novembra 2008.
  2. ↑ Queen and Canada - The Royal Household. Pridobljeno 1.7.2009.
  3. ↑ »Surface water and surface water change«. OECD. Arhivirano iz spletišča dne 9. decembra 2018. Pridobljeno 11. oktobra 2020.
  4. ↑ »Census Profile, 2021 Census of Population«. 9. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 9. februarja 2022.
  5. ↑ »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Canada)«. Mednarodni denarni sklad. 10. oktober 2023. Arhivirano iz spletišča dne 13. oktobra 2023.
  6. ↑ »Income inequality«. OECD. Arhivirano iz spletišča dne 6. februarja 2020. Pridobljeno 16. julija 2021.
  7. ↑ »Human Development Report 2021/2022« (PDF). Program Združenih narodov za razvoj. 8. september 2022. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 8. septembra 2022.
  8. ↑ Heritage, Canadian (15. avgust 2017). »Origin of the name "Canada"«. www.canada.ca. Pridobljeno 14. decembra 2021.
  9. ↑ Rayburn, Alan (2001). Naming Canada: Stories about Canadian Place Names. University of Toronto Press. str. 14–22. ISBN 978-0-8020-8293-0.
  10. ↑ Magocsi, Paul R. (1999). Encyclopedia of Canada's Peoples. University of Toronto Press. str. 1048. ISBN 978-0-8020-2938-6.
  11. ↑ »Province of Quebec 1763-91«. The Canadian Encyclopedia. 14. maj 2020. Pridobljeno 1. oktobra 2024.
  12. ↑ »An Act to Re-write the Provinces of Upper and Lower Canada, and for the Government of Canada«. J.C. Fisher & W. Kimble. 1841. str. 20.
  13. ↑ O'Toole, Roger (2009). »Dominion of the Gods: Religious continuity and change in a Canadian context«. V Hvithamar, Annika; Warburg, Margit; Jacobsen, Brian Arly (ur.). Holy Nations and Global Identities: Civil Religion, Nationalism, and Globalisation. Brill. str. 137. ISBN 978-90-04-17828-1.
  14. ↑
  15. ↑ »Census Program Data Viewer dashboard«. Statistics Canada. 9. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2024. Pridobljeno 3. februarja 2024.
  16. ↑
  17. ↑ Rawat, Rajiv (2012). Circumpolar Health Atlas. University of Toronto Press. str. 58. ISBN 978-1-4426-4456-4.
  18. ↑ Graber, Christoph Beat; Kuprecht, Karolina; Lai, Jessica C. (2012). International Trade in Indigenous Cultural Heritage: Legal and Policy Issues. Edward Elgar Publishing. str. 366. ISBN 978-0-85793-831-2.
  19. ↑ Wilson, Donna M; Northcott, Herbert C (2008). Dying and Death in Canada. University of Toronto Press. str. 25–27. ISBN 978-1-55111-873-4.
  20. ↑ Thornton, Russell (2000). »Population history of Native North Americans«. V Haines, Michael R; Steckel, Richard Hall (ur.). A population history of North America. Cambridge University Press. str. 13, 380. ISBN 978-0-521-49666-7.
  21. ↑ Marshall, Ingeborg (1998). A History and Ethnography of the Beothuk. McGill-Queen's University Press. str. 442. ISBN 978-0-7735-1774-5.
  22. ↑ Miller, J.R. (2009). Compact, Contract, Covenant: Aboriginal Treaty-Making in Canada. University of Toronto Press. str. 34. ISBN 978-1-4426-9227-5.
  23. ↑ »Honouring the Truth, Reconciling for the Future: Summary of the Final Report of the Truth and Reconciliation Commission of Canada« (PDF). National Centre for Truth and Reconciliation. Truth and Reconciliation Commission of Canada. 31. maj 2015. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 6. julija 2016. Pridobljeno 6. januarja 2019.
  24. ↑ »Principles respecting the Government of Canada's relationship with Indigenous peoples«. Ministère de la Justice. 14. julij 2017. Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2023.
  25. ↑ Parkman, Francis (1983). History of France and England in North America until 1763 (7. vol.). n.p.: Library of America. ISBN 9780940450103.
  26. ↑ »Proclamation of the Constitution Act, 1982«. Government of Canada. 5. maj 2014. Arhivirano iz spletišča dne 11. februarja 2017.
  27. ↑ Légaré, André (2008). »Canada's Experiment with Aboriginal Self-Determination in Nunavut: From Vision to Illusion«. International Journal on Minority and Group Rights. 15 (2–3): 335–367. doi:10.1163/157181108X332659. JSTOR 24674996.
  28. ↑ »Commission of Inquiry into the Investigation of the Bombing of Air India Flight 182«. Government of Canada. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. junija 2008. Pridobljeno 23. maja 2011.
  29. ↑ Roach, Kent (2003). September 11: consequences for Canada. McGill-Queen's University Press. str. 15, 59–61, 194. ISBN 978-0-7735-2584-9.
  30. ↑ Hehir, Aidan; Murray, Robert (2013). Libya, the Responsibility to Protect and the Future of Humanitarian Intervention. Palgrave Macmillan. str. 88. ISBN 978-1-137-27396-3.
  31. ↑ Cooper, Anderson (12. februar 2023). »Canada's unmarked graves: How residential schools carried out "cultural genocide" against indigenous children«. CBS News. Pridobljeno 17. marca 2025.
  32. ↑ Brescia, Michael M.; Super, John C. (2009). North America: An Introduction. University of Toronto Press. str. 38. ISBN 978-0-8020-9675-3.
  33. ↑ Battram, Robert A. (2010). Canada in Crisis: An Agenda for Survival of the Nation. Trafford Publishing. str. 1. ISBN 978-1-4269-3393-6.
  34. ↑ McColl, R. W. (september 2005). Encyclopedia of World Geography. Infobase Publishing. str. 135. ISBN 978-0-8160-5786-3.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  35. ↑ Chase, Steven (10. junij 2022). »Canada and Denmark reach settlement over disputed Arctic island, sources say«. The Globe and Mail. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2022.
  36. ↑ Canadian Geographic. Royal Canadian Geographical Society. 2008. str. 20.
  37. ↑ »Where is Canada in the World?«. World Population by Country 2024 (Live). Pridobljeno 26. oktobra 2024.
  38. ↑ »Physiographic Regions of Canada«. The Atlas of Canada. Natural Resources Canada. 12. september 2016. Arhivirano iz spletišča dne 21. junija 2021.
  39. ↑ Etkin, David; Haque, CE; Brooks, Gregory R (30. april 2003). An Assessment of Natural Hazards and Disasters in Canada. Springer Publishing. str. 569, 582, 583. ISBN 978-1-4020-1179-5. {{navedi knjigo}}: Prezrto besedilo »Springer« (pomoč)
  40. ↑ Canada, Climate Change (9. januar 2007). »Greenhouse gas emissions«. Canada.ca. Arhivirano iz spletišča dne 11. aprila 2020. Pridobljeno 18. maja 2024.
  41. ↑ »Terrestrial ecozones and ecoprovinces of Canada«. Statistics Canada. 12. januar 2018. Arhivirano iz spletišča dne 2. septembra 2023.
  42. ↑ »Introduction to the Ecological Land Classification (ELC) 2017«. Statistics Canada. 10. januar 2018. Arhivirano iz spletišča dne 16. novembra 2020.
  43. ↑ »COSEWIC Annual Report«. Species at Risk Public Registry. 2019. Arhivirano iz spletišča dne 5. marca 2021.
  44. ↑ Raven, Peter H.; Berg, Linda R.; Hassenzahl, David M. (2012). Environment. John Wiley & Sons. str. 1–3. ISBN 978-0-470-94570-4.
  45. ↑ »Canada's conserved areas«. Environment and Climate Canada. 2020. Arhivirano iz spletišča dne 2. aprila 2022.
  46. ↑ »Spotlight on Marine Protected Areas in Canada«. Fisheries and Oceans Canada. 13. december 2017. Arhivirano iz spletišča dne 13. aprila 2021.
  47. ↑
  48. ↑ Birth of the Canadian flag pridobljeno 5. februarja, 2014
  49. ↑ First "Canadian flags" Arhivirano 2013-12-21 na Wayback Machine. pridobljeno 5. februarja, 2014
  50. ↑ Office Québécois de la langue francaise. »Status of the French language«. Government of Quebec. Pridobljeno 10. novembra 2010.
  51. ↑ Chipewyan
  52. ↑ Cree
  53. ↑ Gwich’in
  54. ↑ Inuinnaqtun
  55. ↑ Inuktitut
  56. ↑ Inuvialuktun
  57. ↑ North Slavey
  58. ↑ South Slavey
  59. ↑ Tłįchǫ
  60. ↑ »Official Languages«. Northwest Territories Education, Culture and Employment. Government of the Northwest Territories. Pridobljeno 19. julija 2014.
  61. ↑ Consolidation of (S.Nu. 2008,c.10) (NIF) Official Languages Act[mrtva povezava] and Consolidation of Inuit Language Protection Act[mrtva povezava]
  62. ↑ Population by language spoken most often and regularly at home, age groups (total), for Canada, provinces and territories

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kanada&oldid=6545188«