Južna Amerika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Južna Amerika
South America (orthographic projection).svg
Površina17.840.000 km2
Št. prebivalcev385.742.554 (2011, 5.)
Gostota naseljenosti21,4 preb./km2
DemonimJužnoameričani
Države13
Odvisna ozemlja3
Jezikiportugalščina, španščina in drugi
Časovni pasoviUTC-2 do UTC-5
Največja mestaBrazilija São Paulo
Argentina Buenos Aires
Brazilija Rio de Janeiro
Kolumbija Bogotá
Peru Lima
Čile Santiago
Venezuela Caracas
Kolumbija Medellín
Brazilija Belo Horizonte
Kolumbija Cali
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike
Bariloche- Argentina2.jpg

Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli. Južna Amerika leži med Pacifikom in Atlantikom, v Panami pa se stika z edino drugo celino, Severno Ameriko. Južna Amerika zavzema večji del Latinske Amerike. Po površini je manjša od Severne Amerike, Azije in Afrike, vendar večja od Evrope. Delimo jo na tri nižavja, dve višavji in eno veliko gorsko verigo: Amazonsko, Laplatsko in Orinoško nižavje, Brazilsko in Gvajansko višavje in gorstvo Andov.

Po površini je Južna Amerika na četrtem mestu, po prebivalstvu pa na petem. Obsega 17.840.000 km2 in ima 331 425 000 prebivalcev. Njena najvišja gora je Aconcagua (Argentina) 6960 m, najdaljša reka Amazonka (Brazilija) 6516 km in največje jezero Titikaka (Bolivija / Peru) 8340 km².

Falklandski otoki[uredi | uredi kodo]

Leta 1592 je v Atlantskem oceanu odkril angleški pomorec John Davis na krovu ladje DESIRE. Leta 1960 so otoke poimenovali po viskontu Falklandu, zakladniku britanske mornarice. V različnih obdobjih so otoke zasedli Angleži, Španci, Francozi in Argentinci. Na Falklandskih otokih živijo pingvini.

Indijanci[uredi | uredi kodo]

Prva ljudstva v Južni Ameriki so bila indijanska. V nižinah so Indijanci živeli v majhnih vaseh in nabirali hrano po gozdovih, v Andih pa so ustvarili velike civilizacije. Evropski osvajalci so te velike kulture uničili in danes živi v gozdovih samo še nekaj odročnih plemen tako, kot so živeli njihovi predniki. Vendar grozi huda nevarnost, da bodo z izsekavanjem deževnega gozda zaradi kmetovanja in rudarjenja uničili tudi te zadnje sledi indijanske družbe.

Industrija[uredi | uredi kodo]

Južnoameriška industrija je nasplošno nerazvita. Večji del se drži mest in po večini predeluje kmetijske proizvode. Tekstilni delavci predejo in tkejo tkanine iz volne ovc in lam. Drugi tovarniški delavci pripravljajo in konservirajo meso ali pa ga zamrzujejo za izvoz. Veliko ljudi je zaposlenih tudi v rudarstvu, gozdarstvu in ribištvu.

Rudna bogastva[uredi | uredi kodo]

Več kot četrtina svetovnih zalog bakra leži v zahodnem Čilu. Druge rude so v Andih. Nafta, ki so jo v 20. letih 20.st. našli v jezeru Maracaibu, je Venezuelo popeljala med prve proizvajalke nafte na svetu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Države in teritoriji[uredi | uredi kodo]

Pet največjih mest v Južni Ameriki
São Paulo, Brazilija
Bogotá, Kolumbija
Santiago, Čile
Lima, Peru
Rio de Janeiro, Brazilija
Država ali ozemlje Površina
(km²)[1]
Gostota prebivalstva
(na km2)
Glavno mesto
 Argentina 2.766.890 km² 40.482.000 14,3 Buenos Aires
 Bolivija 1.098.580 km² 9.863.000 8,4 La Paz in Sucre[2]
 Brazilija 8.514.877 km² 191.241.714 22,0 Brasília
 Čile[3]   756.950 km² 16.928.873 22 Santiago
 Kolumbija 1.138.910 km² 45.928.970 40 Bogotá
 Ekvador   283.560 km² 14.573.101 53,8 Quito
 Falklandski otoki (Združeno kraljestvo)[4]    12.173 km² 3,140[5] 0,26 Port Stanley
 Francoska Gvajana (Francija)    91.000 km² 221.500[6] 2,7 Cayenne (Préfecture)
 Gvajana   214999 km² 772.298 3,5 Georgetown
 Paragvaj   406.750 km² 6.831.306 15,6 Asunción
 Peru 1.285.220 km² 29.132.013 22 Lima
Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki Južna Georgia in
Južni Sandwichevi otoki
(Združeno kraljestvo)
[7]
    3.093 km² 20 0 King Edward Point[8]
 Surinam   163.270 km² 472.000 3 Paramaribo
 Urugvaj   176.220 km² 3.477.780 19,4 Montevideo
 Venezuela   916.445 km² 31.648.930 30,2 Caracas
Skupaj 700717824513000000017.824.513 7008385742554000000385.742.554 21,5

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Podatki za kopne površine in prebivalstvo so iz The 2008 World Factbook, ki trenutno uporablja podatke iz julija 2007, razen če ni drugače navedeno.
  2. La Paz je administrativno glavno mesto Bolivije;
  3. Vključuje Velikonočni otok v Pacifiku, Čilensko ozemlje, ki ga pogosto vključujejo v Oceanijo. Santiago je administrativno glavno mesto Čila; Valparaíso je sedež parlamenta.
  4. Zahteva jih Argentina.
  5. "Falkland Islands: July 2008 population estimate". Cia.gov. Pridobljeno dne 2012-05-21.
  6. (January 2009) (francosko) INSEE, Government of France. "Population des régions au 1er janvier". Pridobljeno dne 2009-01-20.
  7. Zahteva ga Argentina; Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki v Južnem Atlantskem oceanu se pogosto povezuje z Antarktiko (zaradi njene bližine) in nima stalnega prebivalstva; ima le občasno skupino 100 raziskovalcev in obiskovalcev.
  8. http://country-facts.findthedata.org/q/240/2390/What-is-the-capital-city-of-South-Georgia-And-The-South-Sandwich-Islands-a-country-in-the-continent-of-Oceania

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]