Slap

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Sláp je padajoča voda, ki na kratki razdalji premaguje večjo nadmorsko višino. Lastnosti po ožjem pojmovanju:

  • vodotok, ki ima nagib več kot 45° - 100 % naklon,
  • višinska razlika med vrhom in dnom slapa je enaka ali višja od 5 m,
  • razlika med dvema stopnjama slapa je manjša od 5 m.

Delitev slapov[uredi | uredi kodo]

Slap je sestavljen iz ustja, slapove stene, vodnega pramena in podnožja. Ker so praviloma težko dostopni, jih je težko izmeriti. Večino slovenskih slapov so izmerili v letih 1980 do 1982, do tedaj so veljale le ocene posameznih avtorjev.

Splošna delitev[uredi | uredi kodo]

Dettifoss na severovzhodu Islandije, največji evropski slap
Shema prosto padajočega slapu
  • majhni slapovi - kaskade
  • veliki slapovi - tudi katarakti (poleg višine je pomemben velik vodni pretok)

Višina[uredi | uredi kodo]

Geologija[uredi | uredi kodo]

Po nastanku se slapovi delijo na:

Rastoči slap - konstruktiven - nastane zaradi v vodi raztopljenega kalcijevega karbonata v kraškem svetu in ki se nabira v plasti (običajno lehnjakovi slapovi)

Nižajoči slap - destruktiven, ki se nižajo zaradi erozije, korozije ali raztapljanja kamnine, dokler ne ostane samo soteska. Dalje se ti delijo na:

  • umikajoči slap (subsekventni slap) - ob ustju slapa je odpornejša kamnina, spodaj pa mehkejša, ki jo voda spodje dokler trša ne obvisi v zraku in se zlomi; proces se ponovi; primer sta Vintgarski in Nemiljski šum;
  • dolbeči slap (konsekventni slap), ki se še deli na:
    • kamninsko pogojeni slap - menjavajo se različno odporne kamnine (Jermanov slap),
    • tektonski slap - nastane ob prelomih kamnin (Savica),
    • obviseli slap - nastane na robu obviselih stranskih dolin (Peričnik),
    • pregradni slap - pada preko sklanih podorov, ledeniških moren ali skalnih blokov (Čedca).
Havasu blizu kraja Supai v Arizoni (ZDA) je zgled prosto padajočega slapu

Oblika[uredi | uredi kodo]

Stopničasti slap Öxaráfoss na zahodu Islandije


Vodni pretok[uredi | uredi kodo]

  • stalni slapovi - na vodotokih s stalnim pretokom vode
  • občasni slapovi - pojavljajo se na hudournikih ob času taljenja snega ali večjih neurjih (Govic)

Podzemni slap[uredi | uredi kodo]

V kraškem svetu, kjer so podzemne jame v katerih tečejo vodotoki poznamo tudi podzemne slapove. (v Planinski jami, v Jami Pekel)

Ponorni slap[uredi | uredi kodo]

Ponorni slap nastane tam, kjer voda iz nepropustnega površja priteče na apnenec. (Ocizla)

Slovenski slapovi[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Seznam slapov v Sloveniji

Največ slapov v Sloveniji je v Posočju in na območju Triglavskega narodnega parka [1].

V Evropi ima največ slapov Norveška.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Slovenski slapovi - Slovenija, dežela slapov [2]
  • Slapovi reke Iguassu: [3]