Peričnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Peričnik
Peričnik - Slap Spodnji Peričnik v poletnem času
Slap Spodnji Peričnik v poletnem času
Izvir severozahodno od Koče pri Peričniku, Julijske Alpe
46°26′24.68″N 13°51′11.53″E / 46.4401889°N 13.8532028°E / 46.4401889; 13.8532028Koordinati: 46°26′24.68″N 13°51′11.53″E / 46.4401889°N 13.8532028°E / 46.4401889; 13.8532028
Izliv potok Bistrica, v bližini Koče pri Peričniku
Države porečja Slovenija
Zemljevid Triglavskega narodnega parka

Peričnik je slap in potok v Triglavskem narodnem parku, ki iz obvisele doline teče v ledeniško dolino Vrata, kjer se izliva v potok Bistrica.

Opis[uredi | uredi kodo]

Peričnik sodi med najbolj znane slapove v Sloveniji. Govorimo lahko o dveh slapovih: 16 m visokem zgornjem Peričniku in 52 m visokem spodnjem Peričniku. Kadar govorimo o slapu Peričnik, imamo v mislih mogočen izrazit curek vode spodnjega slapa, ki buči preko 52 m visoke stene. Če se izpod slapa podamo na nasprotni breg Bistrice ter nekaj deset metrov navzgor po melišču, lahko občudujemo slikovito podobo obeh slapov. Kot dva mogočna stražarja čuvata ledeniško dolino Vrata.

Znamenitost[uredi | uredi kodo]

Peričnik je zaščiten kot naravna dediščina[1], saj je bilo v preteklosti kar nekaj idej o izrabi moči njegove vode za pridobivanje električne energije. Slap je pri svojem »rezanju« stene večkrat spreminjal pot. Ob pozornem pogledu na njegov vrh lahko opazimo žlebove v steno. V tridesetih letih dvajsetega stoletja se je struga nad spodnjim Peričnikom zamašila in nekaj časa je Peričnik tekel kot dvopramenski slap. Danes se to zgodi le ob največjih nalivih... Peričnik je po nečem tudi svetovna znamenitost posebne vrste: le pod malokaterim slapom se lahko tudi sprehodimo, tako da gremo za slap.

Dostop[uredi | uredi kodo]

Dostop do spodnjega slapa je lahek, saj se lahko do njega pripeljemo kar z avtomobilom iz Mojstrane. V Mojstrani moramo biti pozorni na odcep ceste proti dolini Vrata in Aljaževemu domu. Po približno treh kilometrih vožnje se pripeljemo do brunarice pod Peričnikom. Tu je tabla uprave Triglavskega narodnega parka s podatki o slapovih. Le nekaj korakov po stezici in že smo pod veličastnim, 52 m visokim spodnjim Peričnikom. Okrog njega se lahko tudi sprehodimo, vendar je priporočena nepremočljiva vetrovka (in čelada). Poleg slapa zlasti po deževju polzi po steni na milijone drobnih kapljic, skozi katere se moramo prebiti, da pridemo okoli slapa. Če lahko do tu pride praktično vsakdo, se moramo do zgornjega Peričnika malo bolj potruditi. Po desnem bregu potoka se dvigne kratka, vendar precej strma pot do drugega, 16 m visokega slapu. Zgornji slap je precej podoben spodnjemu, saj se lahko tudi tu 'sprehodimo' okoli njega. Tu velja opozoriti, da spust do vrha spodnjega slapu ni varen, saj lahko hitro omahnemo preko več kot 50 m visoke stene. Če se boste odločili za izlet do Peričnika, je najlepša lepo urejena pešpot iz Mojstrane po desnem bregu potoka Bistrice.

Podatki[uredi | uredi kodo]

  • Skupna višina: 68 metrov
  • Navišja posamezna stopnja: 52 metrov
  • Stopenj: 2
  • Tip slapa: prosto padajoči slap, enopramenski
  • Vodotok: potok Peričnik
  • Povprečna širina: NP (ni podatka)
  • Vodni pretok: ni podatka
  • Največji zabeleženi pretok: ni podatka
  • Najmočnejši pretok: jesen/pomlad
  • Ime slapa: Slap Peričnik
  • Lega (GPS WGS 84): 46°26'21" severno, 13°54'02" vzhodno
  • Nadmorska višina: dno ~ 795 m

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Spodnji Peričnik". DEDI, enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. Pridobljeno dne 10.2.2018. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Skoberne, Peter Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Ljubljana, Prešernova družba, 1988, (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]