Bistriški vintgar

Bistriški vintgar je soteska potoka Bistrica, levega pritoka Ložnice iz vzhodnega Pohorja. ki ga je v svojem zgornjem toku izdolbla v tonalitnem oziroma granodioritnem skalovju.

Potok Bistrica na svoji poti prečka zelo različne geološke plasti. Povirje je v tonalitu, v soteski so gnajsi in blestniki, kasneje prečka sklade pohorskega marmorja, ob koncu soteske pa amfibolitne plasti. V Zgornji Bistrici je pas serpentinita in aplita ter eklogita. Prav zaradi raznolikosti kamnin je soteska zanimiva, saj voda ustvarja mnoge brzice, slapišča in tri slapove, med njimi je največji Bistriški Šum.

Vegetacija[uredi | uredi kodo]

Bistriški vintgar je porasel z gozdom. Do nadmorske višine 700 m rastejo hrast graden, beli gaber, češnja, maklen, tudi pravi kostanj, grmovnice pa so kovačnik, brogovita, navadna trdoleska in leska. Nad 500 m je razširjen tudi gozd bukve in belkaste bekice (Luzulo Fagetum), gorskega javorja, jelke in jerebike, grmovnic praktično ni, sicer pa so tukaj še zajčja deteljica, fuchsov grint, zajčji lapuh, rumena mrtva kopriva, borovnica in druge.

Živalstvo[uredi | uredi kodo]

V območju vintgarja živi jelenjad, zajci, lisice, kune, dihurji, polhi, veverice, miši, rovke in drugi mali sesalci. Ker je okolje vlažno so tukaj tudi žabe, belouška in kobranka. Med pticami so gozdni jereb, prepelica, smrdokavra, kukavica, kanja, kragulj in druge.

Naravna dediščina[uredi | uredi kodo]

V območju Bistriškega vintgarja se nahajajo naslednji zavarovani objekti:

Kamnolom serpentinita - geološki naravni spomenik
Rastišče serpentinske flore pri Zg. Bistrici - botanični naravni spomenik
Potok Bistrica - hidrološki, geomorfološki ter botanični naravni spomenik
Rimski kamnolom - geološki naravni spomenik
Gozdni rezervat Gradišče
Slap Bistriški Šum - hidrološki in geomorfološki naravni spomenik
Debela smreka pod kmetijo Žerjav - dendrološki naravni spomenik
Zgornji slap na Bistrici, slap Žleb - hidrološki in geomorfološki naravni spomenik
Maroltova jelka - dendrološki naravni spomenik

Kulturna dediščina[uredi | uredi kodo]

Zavarovani kulturni spomeniki so:

Ančnikovo gradišče - arheološko območje
Rimski kamnolom - arheološko območje
Štampoharjev mlin - arheološko območje

Viri[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bistriški vintgar.

Bistriški vintgar, vodnik, LU Sl. Bistrica, 2000, COBISS-ID 44783361
Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnh kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Sl. Bistrica (Ur. l. RS št. 21/92)