Mokrišče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sečoveljske soline so mednarodno pomembno mokrišče in kot take so bile leta 1993 uvrščene na seznam Ramsarskih lokalitet
Nihanja višine vode, predvsem kot posledica umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Foto: Jonas Satkauskas, Kazahstan.

Mokrišče je področje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča razširjenost rastlinskega in vodnega življenja, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.

Vsak inštitut, država ali organizacija, ki se ukvarja z mokrišči ima običajno svojo lastno definicijo.

Wetlands International pravi: Mokrišča so območja na katerih voda prekriva zemljo (prst) ali pa je voda prisotna v zgornji plasti zemlje ali na površju zemlje. Voda je lahko prisotna tudi v koreninskem predelu rastlin. Prisotna je lahko vse leto ali pa le ob določenih periodah.

Ramsarska konvencija podaja za mokrišče naslednjo razlago: Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, polslana ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov.

Vrste mokrišč[uredi | uredi kodo]

Mokrišča se razlikujejo po rastlinstvu, živalstvu in funkciji. Razvrstitev mokrišč je zapletena zaradi njihovega prehodnega značaja, različnih tipov mokrišč in njihovega poimenovanja. Poznamo različne tipe mokrišč, med njimi:

So lahko naravnega ali antropogenega nastanka.

Funkcija mokrišča[uredi | uredi kodo]

  • Naravni vodni zbiralnik: Mokrišča, poleg tega da napajajo podtalnico, napajajo tudi vodonosnike, reke in jezera, ali pa obratno - mokrišča se napajajo iz rek in jezer.
  • Preprečuje poplave: Večina poplav v urbanih predelih je posledica uničevanja mokrišč, ki so jih nadomestile neprepustne asfaltne površine (npr. ceste in parkirne površine). Mokrišča so kot velike naravne spužve, ki ujamejo površinsko odtekajoče vode in jih počasi oddajajo, s čimer preprečijo velika nihanja nivoja vode.
  • Blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo: Mokrišča z izhlapevanjem vode s površin blažijo sušo in poleti hladijo okolico.
  • Čisti vodo: Bogata vegetacija mokrišč omogoča odlaganje strupenih snovi in prekomerne količine hranil, ki jih človek sprošča v okolje. Delujejo kot naravne čistilne naprave, vendar z omejenimi zmogljivostmi.
  • Je vir dobrin: Ob preudarni rabi so mokrišča, ki sezonsko poplavljajo vir rib, lesa, krme, kmetijskih pridelkov.
  • Ima estetsko funkcijo: Poleg raznolikosti življenja so mokrišča idealna mesta za opazovanje narave in sprostitev.
  • Ima izobraževalno funkcijo: Mokrišča so idealen prostor za raziskave in izobraževanje, ozaveščanje o pomenu ohranjanja narave in širšega okolja.
  • Je življenjsko okolje tudi redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst: Zaradi hidrološke dinamike in značilnosti okolja so številna mokrišča zibelka biodiverzitete.

Rastlinstvo in živalstvo[uredi | uredi kodo]

Približno 4 m visok navadni trst (Phragmites australis)

Mokrišča ponujajo rastlinam najrazličnejša posebna rastišča. Mnoge vodne ali močvirske rastline imajo gobasta stebla in liste, ki prenašajo zračni kisik v korenine in jim omogočajo dihanje. Pri nekaterih zgradba listov omogoča plavanje na vodi. Rastline težko vsrkavajo slano vodo, zato vsaj občasno živijo tako rekoč v sušnih razmerah. Med rastlinami na obrobju potokov in jezer nekatere držijo pokonci olesenela stebla, zato jih ne moti kratkotrajno nihanje vodne gladine.

V vodnatih mokriščih živi veliko rib, dvoživk in nevretenčarjev, ki so hrana za druge živali, zlasti za vodne ptice. V mokriščih živi veliko vrst plazilcev, med njimi krokodili, aligatorji in sladkovodne želve in kač. Med sesalci se jih je veliko prilagodilo mokriščem, zlasti med glodavci: na primer bobri, pižmovke in kapibare. Med večjimi rastlinojedci pa lahko najdemo povodnega konja in vodnega bivola.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Velika ilustrirana enciklopedija Zemlja, Založba Mladinska knjiga, 2006, ISBN 86-11-17465-8

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]