Rečna delta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Delta reke Ganges v Indiji in Bangladešu je največja rečna delta na svetu

Rečna delta je reliefna oblika, ki se ustvari z odlaganjem materiala, ki ga nosi reka kot tok ko zapusti ustje in se začne počasneje premikati ali voda stoji. To se zgodi, če reka vstopi v ocean, morje, ustje, jezero, umetno jezero ali (redkeje) v drugo reko, ki ne more odplaviti nanešenih usedlin.

Kljub ljudski legendi, te uporabe besede delta ni skoval Herodot. [1]

Oblikovanje[uredi | uredi kodo]

Spodnji Mississippi je sčasoma izgubljal zemljo

Rečna delta nastane, ko reka, ki nosi sedimente doseže bodisi:

  • telo stoječe vode, kot so jezera, oceani ali umetna jezera,
  • drugo reko, ki ne more dovolj hitro odstraniti nanosa in ustaviti tvorbo delte ali
  • notranjo regijo, v kateri se voda razlije in naloži usedline.

Glede na obliko delte, poznamo:

  • Prstasta delta v obliki iz dlani štrlečih prstov, ki jo ustvari prestavljajoči rečni tok;
  • Kljunasta delta je rečna delta, pri kateri se zaradi manjše količine nanosov ta podaljšuje v obliki kljuna;
  • Trikotna delta je delta izrazito trikotne oblike;
  • Lopatasta delta je delta v obliki lopate;
  • Podolgovata delta ima glede na širino razmeroma veliko dolžino;
  • Salisburyjeva delta
  • Gilbertova delta je popolnoma razvita delta s spodnjimi, srednjimi in zgornjimi plastmi, ki jih sestavljata v glavnem prod in pesek;
  • Hjülstromova delta- zanjo je značilno zaporedje odloženih plasti s sponjo manj, srednjo najbolj in zgornjo spet manj nagnjeno plastjo;
  • Notranja delta
  • Podmorska delta je nadaljevanje rečne delte pod morsko gladino, običajno na celinskem pobočju;
  • Kemska delta – deltaste plasti v kemu (kem je ledeniški nasip v obliki kopastega griča ali nizkega uravnanega hrbta iz slabo sortiranega gradiva, ki ga voda odloži na robu talečega se ledenega pokrova.

Plimovanje prav tako ne sme biti premočno, saj bi sediment izpralo v vodno telo hitreje kot ga nanese reka. Seveda mora reka prenašati dovolj usedlin v daljšem časovnem obdobju. Hitrost reke hitro pada, zaradi česar omogoča deponirati večino, če ne vsega svojega tovora. Ta nanos gradi za tvorbo delta reke. Ko tok vstopi v stoječo vodo, ni več omejena na svojo strugo, zato se širi v širino. Ta razširitev toka ima za posledico zmanjšanje hitrosti toka, ki zmanjšuje njegovo sposobnost za prenos materiala. Material nato pade izven toka in se deponira. Sčasoma sama struga zgradi kline (kot je na primer oblika ptičje noge rečne delte Mississippija ali Urala), potiskajoč ustje v stoječo vodo. Kot tak klin napreduje, postane gradient struge nižji, ker je rečna struga daljša, vendar ima enako spremembo nadmorske višine (naklon).

Ko se naklon rečne struge zmanjša, ta postane nestabilen zaradi dveh razlogov. Najprej gravitacija omogoča pretok vode v najbolj neposredni smeri, seveda navzdol po pobočju. Če reka prebije svoje naravne brežine (tj. med poplavo), se razlije v novo smer, krajšo do oceana, s čimer dobimo bolj stabilen, bolj strm naklon. [2] Drugič, če se njen nagib manjša, se manjša količina strižne napetosti na dno, kar ima za posledico odlaganje materiala v koritu in dvig dna glede na poplavno ravnico. To omogoča reki lažje rušenje brežin in vrezovanje nove struge, ki vstopi v telo stoječe vode na strmejšem pobočju. Pogosteje kot to stori, nekatere struge ostanejo kot opuščene. Ko pride do več teh preklapljanj strug, zrela delta razvije omrežje rokavov.

Drug način nastanka takih omrežij je oblika odlaganja usedlin v ustju (peščine in / ali prodišča ob ustju reke). Ko se ta srednji kanal pri ustju reke zasuje, se pretok preusmeri okoli njega. To ima za posledico dodatne usedline nazaj oziroma navzgor od ustja in razdeli reko v dva rokava. Dober primer je tega procesa je Wax Lake Delta v Louisiani.

V obeh primerih je sedimentacijski proces prerazporeditev odlaganja z območij z visokim odlaganjem na območja nizkega odlaganja. To ima za posledico glajenje tlorisa (map-view) oblike delte, ko se struge premikajo po površini in odlagajo usedline. Oblika teh delt se približuje obliki pahljače. Pogosteje kot tok spremeni smer, bolj se oblika približuje idealni pahljači. Delta reke Mississippi in Urala, s svojimi ptičjimi nogami, sta primera rek, ki ne dovolj pogosto spreminjata tok , da bi ustvarili simetrično obliko pahljače. Delte v obliki aluvialnega stožca pogosteje spreminjajo tok in se bolj približajo idealni obliki pahljače.

Tipi[uredi | uredi kodo]

Premeščanje delte Mississippija, 4600 let BP, 3500 let BP, 2800 let BP, 1000 let BP, 300 let BP, 500 let BP, danes

Delte so običajno razvrščene glede na glavni nadzor nad usedlinami, ki ga običajno predstavljajo tok reke, valovi ali plima. [3] Te nadzor ima velik vpliv na obliko delte.

Delta s prevladujočim valovanjem[uredi | uredi kodo]

Pri deltah, kjer prevladujejo valovi, erozijski val nadzoruje obliko delte ter veliko usedlin, ki izvirajo iz ustja reke, odloži vzdolž obale.

Delta s prevladujočim plimovanjem[uredi | uredi kodo]

Erozija ima tudi pomemben nadzor v s plimo prevladujočih deltah, kot je delta Gangesa, ki deluje kot podmornica, s štrlečimi peščenimi naplavinami in grebeni. To ustvari "dendritične" strukture. [4] Plimske delte se obnašajo drugače kot tiste s prevladujočim valovanjem, ki imajo običajno nekaj glavnih odvodnikov. Ko valovi ali reka v kanalu potiska mulj navzgor, se ta zamaši in nov kanal oblikuje drugje. Pri plimski delti nastajajo novi odvodniki v času, ko je veliko vode - kot so poplave ali neurja. Te odvodnike mulj počasi zamaši s precej konstantno hitrostjo, dokler se dokončno ne zaprejo.

Gilbertove delte[uredi | uredi kodo]

Gilbertova delta (imenovana ameriškem geologu [[Grove Karl Gilbert|G. K. Gilbertu - 1843 - 1918) je posebna vrsta delte, nastala iz grobih sedimentov, v nasprotju z nežno nagnjenimi blatnimi deltami, kot je na primer delta Mississippija. Na primer, planinska reka odlaga usedline v sladkovodno jezero in tvori take vrste delto. [5] [6] Medtem ko nekateri avtorji opisujejo take jezerske in morske lokacije Gilbertova delta, drugi omenjajo, da je njihov nastanek bolj značilnost sladkovodnih jezer, kjer se rečne vode lažje in hitreje mešajo z jezerskimi (v nasprotju s primerom reke, ki teče v morje ali slano jezero, kjer manj gosta sveža voda odloži usedline na daljši vršaj).

G.K. Gilbert je prvi opisal to vrsto delte na jezeru Bonneville leta 1885. [7] Drugje podobne strukture se pojavljajo na primer v ustjih več potokov, ki se izlivajo v jezero Okanagan v Britanski Kolumbiji in oblikujejo vidne polotoke v Naramati (49°35′30″N 119°35′30″W / 49.59167°N 119.59167°W / 49.59167; -119.59167), Summerlandu (49°34′23″N 119°37′45″W / 49.57306°N 119.62917°W / 49.57306; -119.62917) ali Peachlandu (49°47′00″N 119°42′45″W / 49.78333°N 119.71250°W / 49.78333; -119.71250)

Estuarij[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Estuarij.

Druge reke, zlasti tiste na obalah z velikim plimovanjem, ne tvori delte ampak se stekajo v morje v obliki estuarija. Pomembnejša primera sta ustji rek svetega Lovrenca in Tajo ustje

Notranja delta[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Notranja delta.
Delta Okavango

V redkih primerih se delta reke nahaja v veliki dolini ali kotlini in se imenuje obrnjena rečna delta. Včasih se reka razdeli na več krakov v zaledju, se za tem ponovno združi in odteče do morja. Tako območje se imenuje notranja delta in se pogosto pojavlja v nekdanjih jezerskih posteljah. Notranja delta Nigra in Peace-Athabasca delta sta pomembna primera. Amazonka ima tudi notranjo delto pred otokom Marajó.

V nekaterih primerih, reka teče v sušno območje v več kanalih, v katerih izhlapeva in se pomika v puščavo. Delta Okavango v Bocvani je en znan primer.

Delte in aluvialni stožci[uredi | uredi kodo]

Delte se razlikujejo od aluvialnih stožcev v tem, da imajo delte plitvo pobočje, vsebujejo fino zrnate usedline (pesek in blato) in se na splošno stekajo v vodno telo (z izjemo notranjih delt). Aluvialni stožci pa so strmi, imajo redkejše usedline (vključno z balvani), prevladuje drobirski tok in velike poplave; te poplave so pogosto vodne ujme. Te lahko bodisi tečejo na površini zemljišča ali v vodno telo. V slednjem primeru se imenujejo naplavljeni stožci ali pahljače delte.

Primeri[uredi | uredi kodo]

Ganges / Brahmaputra kombinirana delta, ki se razteza čez večino Bangladeša in se izliva v Bengalski zaliv, je največja delta na svetu. Druge reke s pomembnimi deltami so: reka Nil, Fly, Kaveri, Niger, Tigris in Evfrat, Ren, Pad, Rona, delta Donave, Ebro, Volga, Lena, Ind, Iravadi, Mekong, Rumena reka, Jangce, Sacramento-San Joaquin delta, Mississippi, Orinoco in Parana.

Ebro delta pri Sredozemskem morju

Delta reke St. Clair med kanadsko provinco Ontario in državo Michigan, ZDA je največja delta, ki se prazni v telo sveže vode.

Ekološke grožnje[uredi | uredi kodo]

Človekove dejavnosti, vključujoč vodo in oblikovanje jezov za hidroelektrarne ali za ustvarjanje umetnih jezer, lahko radikalno spremeni ekosisteme delta. Jezovi ustavljajo sedimentacijo, kar lahko povzroči spodkopavanje delte. Uporaba vode gorvodno lahko močno poveča raven slanosti zaradi manjšega dotoka sveže vode. Medtem ko so na skoraj vse delte do neke mere vplivali ljudje, sta delti Nila in Kolorada med najbolj ekstremnimi primeri ekološkega opustošenja, ki ga je povzročila zajezitev in preusmeritev vode.

Delte v gospodarstvu[uredi | uredi kodo]

Starodavne delte so koristile gospodarstvu zaradi svojega dobro sortiranega peska in gramoza. Pesek in gramoz se pogosto pridobivata iz teh starih delt in se uporabljata v pripravo betona za ceste, stavbe, pešpoti in celo tlakovanje okolice. Več kot 1 milijardo ton peska in gramoza proizvedejo samo v ZDA. [8] Ni ves pesek in gramoz iz nekdanjih delt, ampak tudi tistih, ki so že sortirale material z močjo vode.

Kot nižine pogosto mejijo na urbana območja, delte pogosto vsebujejo obsežna industrijska in poslovna področja, kot tudi kmetijska zemljišča. Te uporabe so pogosto v konfliktu. Na Fraserjevi delti v Britanski Kolumbiji, Kanada, leži letališče Vancouver, Roberts Bank Superport in industrijska cona Annacis Island ter mešanica poslovnih, stanovanjskih in kmetijskih zemljišč. Ker je Britanska Kolumbija na splošno zelo gorata, je Agricultural Land Reserve določen za ohranitev kmetijskih zemljišč za proizvodnjo hrane.

Delte na Marsu[uredi | uredi kodo]

Raziskovalci so ugotovili številne primere delt, ki so ustvarjene na Marsovih jezerih. Iskanje delte je jasen znak, da je Mars nekoč imel velike količine vode. Delte so bile najdene na širokem geografskem območju. Spodaj je nekaj slik, kot jih je posnel THEMIS. [9] Researchers have found a number of examples of deltas that formed in Martian lakes. Finding deltas is a major sign that Mars once had large amounts of water. Deltas have been found over a wide geographical range. Below are pictures of a few.[12]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Celoria, Francis (1966). "Delta as a geographical concept in Greek literature". Isis 57 (3): 385–388. doi:10.1086/350146. 
  2. ^ Slingerland, R. and N. D. Smith (1998), "Necessary conditions for a meandering-river avulsion," Geology (Boulder), 26, 435–438.
  3. ^ Galloway, W.E., 1975, Process framework for describing the morphologic and stratigraphic evolution of deltaic depositional systems, in Brousard, M.L., ed., Deltas, Models for Exploration: Houston Geological Society, Houston, Texas, p. 87– 98.
  4. ^ Fagherazzi S., 2008, Self-organization of tidal deltas, Proceeding of the National Academy of Sciences, vol. 105 (48): 18692–18695,
  5. ^ Characteristics of deltas. (Available archived at [1] – checked Dec 2008.)
  6. ^ Bernard Biju-Duval, J. Edwin Swezey. "Sedimentary Geology". Page 183. ISBN 2-7108-0802-1. Editions TECHNIP, 2002. Partial text on Google Books.
  7. ^ "Geological and Petrophysical Characterization of the Ferron Sandstone for 3-D Simulation of a Fluvial-deltaic Reservoir". By Thomas C. Chidsey, Thomas C. Chidsey, Jr (ed), Utah Geological Survey, 2002. ISBN 1-55791-668-3. Pages 2–17. Partial text on Google Books.
  8. ^ Mineral Information Institute. 2011. Sand and Gravel. http://www.mii.org/Minerals/photosandgr.html
  9. ^ Irwin III, R. et al. 2005. An intense terminal epoch of widespread fluvial activity on early Mars: 2. Increased runoff and paleolake development. Journal of Geophysical Research: 10. E12S15

Reference[uredi | uredi kodo]

  • Renaud, F. and C. Kuenzer 2012: The Mekong Delta System - Interdisciplinary Analyses of a River Delta, Springer, ISBN 978-94-007-3961-1, DOI 10.1007/978-94-007-3962-8, pp. 7–48
  • KUENZER C. and RENAUD, F. 2012: Climate Change and Environmental Change in River Deltas Globally. In (eds.): Renaud, F. and C. Kuenzer 2012: The Mekong Delta System - Interdisciplinary Analyses of a River Delta, Springer, ISBN 978-94-007-3961-1, DOI 10.1007/978-94-007-3962-8, pp. 7–48
  • OTTINGER, M., KUENZER, C., LIU, G., WANG, S., DECH, S., 2013: Monitoring Land Cover Dynamics in the Yellow River Delta from 1995 to 2010 based on Landsat 5 TM. Applied Geography, Vol. 44, 53-68.

Zunanje povezave in viri[uredi | uredi kodo]