Bocvana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Republika Bocvana
Republic of Botswana
Lefatshe la Botswana
Zastava Bocvane Grb  Bocvane
Geslo»Pula«
»Dež«
HimnaFatshe leno la rona
Blagoslovljena bodi plemenita dežela
Lega Bocvane
Glavno mesto
(in največje mesto)
Gaborone
24°40′S, 25°55′E
Uradni jeziki angleščina, cvanščina (državni)
Demonim Bocvanec, Bocvanka
Upravljanje parlamentarna republika
 -  predsednik Ian Khama
Neodvisnost od Združenega kraljestva 
 -  datum: 30. september 1966 
Površina
 -  skupaj: 581,726 km² (41.
 -  voda (%): 2,5
Prebivalstvo
 -  ocena 2010: 2.029.000 (144.)
BDP (PKM) ocena 2009
 -  skupaj: 11,63 milijard USD (103.)
 -  na prebivalca: 6,400 USD (60.)
HDI (2010) Rast 0.633 (srednji) (98.)
Valuta pula (BWP)
Časovni pas CAT (UTC+2)
 -  poletni (DST): ne upoštevajo (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD) .bw
Klicna koda +267

Bocvána (uradno Repúblika Bocvána) je celinska država v južni Afriki, ki je bila pred svojo neodvisnostjo v letu 1966 znana kot britanski protektorat Bechuanaland. Na zahodu in severu meji na Namibijo, na vzhodu na Zimbabve, ter na jugu na Južnoafriško republiko, s katero je tesno povezano tudi bocvansko gospodarstvo, ki temelji predvsem na reji živine in rudarjenju. Glavno mesto države je Gaborone.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Bantujska plemena so se naselila na področju Bocvane in sosednjih pokrajin v začetku 16. stoletja. Glavna etnična skupina, Tswana, je prišla na to ozemlje z juga na začetku 19. stoletja, za časa Zulujskih vojn. V drugi polovici 19. stoletja so izbruhnili spopadi med črnskimi plemeni in Buri iz Transvaala, Oranja ter Angleži iz Kaaplanda. Leta 1885 je Bocvana postala britanski protektorat. Z ustanovitvijo Južnoafriške unije leta 1910 in naseljevanjem belcev v Južni Rodeziji so bile ustvarjene dokončne meje britanskega protektorata. Leta 1965 je Bocvana dobila široko avtonomijo, 30. septembra 1966 pa je razglasila neodvisnost.

Ekonomija[uredi | uredi kodo]

Je ena od gospodarsko najbolj razvitih držav v Afriki. Od svoje osamosvojitve leta 1966 je imela eno najvišjih stopnjo gospodarske rasti na svetu. Najpomembnejša gospodarska panoga v Bocvani je pridobivanje diamantov. Diamanti predstavljajo približno 85 % izvoza in približno tretjino proračunskih prihodkov državnega proračuna Bocvane. Zaradi velike odvisnosti od izvoza enega luksuznega blaga (diamantov) je zelo podvržena dogodkom na svetovnem trgu. [1]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. ^ "The World Factbook — Central Intelligence Agency". www.cia.gov. Pridobljeno dne 2016-08-12.