Angola

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
República de Angola
Republika Angola
Zastava Angole Grb  Angole
Geslo"Virtus Unita Fortior"  (latinsko)
»Enotnost daje moč«
HimnaAngola Avante!  (portugalsko)
Naprej, Angola!

Lega Angole
Glavno mesto
(in največje mesto)
Luanda
8°50′S, 13°20′E
Uradni jeziki portugalščina1
Upravljanje večstrankarska demokracija
 -  predsednik: José E. dos Santos
 -  ministrski predsednik: Paulo Kassoma
neodvisnost: od Portugalske 
 -  datum:: 11. november 1975 
Površina
 -  skupaj: 1.246.700 km² (23.
 -  voda (%): zanemarljivo
Prebivalstvo
 -  ocena 2005: 15.941.000 (61.)
 -  štetje 1970: 5.646.166 
BDP (PKM) ocena 2005
 -  skupaj: 43,362 milijard USD (82.)
 -  na prebivalca: 2813 USD (126.)
HDI (2004) Upad 0.439 (nizek) (161.)
Valuta Kwanza (AOA)
Časovni pas WAT (UTC+1)
 -  poletni (DST): ne upoštevajo (UTC+1)
Vrhnja domena (TLD) .ao
Klicna koda +244
1 Drugi govorjeni jeziki: umbundu, kimbundu, čokveščina, kongovščina

Republika Angola je država v jugozahodni Afriki, ki zahodu meji na Atlantski ocean, na severu na DR Kongo, na vzhodu na Zambijo, na jugu na Namibijo, angolsko obmorsko enklavo Cabinda pa obkroža tudi Republika Kongo. Ta nekdanja portugalska kolonija ima bogate naravne vire surovin, med njimi so najpomembnejši nafta in diamanti.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Med 7. in 9. stoletjem se na področju Angole naselijo bantujska ljudstva. V 14. stoletju je na severu ozemlja osnovana Kraljevina Kongo. Portugalci so se začeli naseljevati ob reki Kongo v drugi polovici 15. stoletja. Skozi celo 16. stoletje so postopoma s sporazumi ali vojnami pridobili nadzor nad obalnim področjem. Tako so leta 1575 ustanovili kolonijo Angolo, osnovano na trgovini s sužnji. Leta 1641 so Nizozemci okupirali področje Luande, ki pa so jo Portugalci pridobili nazaj že leta 1648. Z vojnami proti Kongu in Ndongu, ki so se končale leta 1671, so prodrli v notranjost, vendar so popolni nadzor nad ozemljem dosegli šele v začetku 20. stoletja. Leta 1951 se je kolonija preoblikovala v prekomorsko provinco, imenovano Portugalska Zahodna Afrika. Po zavrnitvi dekolonizacije so nastala tri odporniška gibanja. Gibanje MPLA se je naslonilo na portugalsko komunistično partijo in Vzhodni blok, gibanje FNLA se je oprlo na ZDA in Zair, gibanje UNITA z voditeljem Jonasom Savimbijem pa je imelo zaledje v notranjosti države. Po 14. letih gverilske vojne Angola dne 11. novembra 1975 postane neodvisna. Gibanje MPLA s pomočjo Portugalcev in Sovjetske zveze pride na oblast. Kmalu zatem izbruhne državljanska vojna med prej omenjenimi gibanji, ki je trajala z vmesnimi presledki vse do uboja Jonasa Savimbija, vodje UNITA, 22. februarja 2002, ko je bila dosežena prekinitev spopadov. UNITA se je odpovedala vojaškemu krilu in prevzela vlogo glavne opozicijske stranke.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]